Dober duhovnik je tisti, ki z vsem srcem opravlja svoje delo
Na Jesenicah so po dvanajstih letih spet imeli novo mašo. Novomašnik je postal 25-letni Martin Leban, ki ga na duhovniški poti navdihuje njegov krstni zavetnik sv. Martin, znan po svoji dobroti.
»Poleg hvaležnosti čutim tudi veliko odgovornost za dar, ki mi je bil brez mojih zaslug podarjen – za duhovništvo,« pravi Martin in dodaja: »Zame je dober duhovnik tisti, ki z vsem srcem opravlja svoje delo. To ni poklic, ki bi ga po osmih urah zaključil, ampak je poslanstvo, ki traja vse življenje.«
Jesenice – »Ta odločitev zagotovo ni lahka. V meni je zorela kar nekaj časa, že od konca osnovne šole naprej. Pri odločanju so mi pomagali predvsem zgledi duhovnikov, ki so delovali na Jesenicah – teh je bilo v času mojega odraščanja kar nekaj. Hvaležen sem tudi prijateljem, s katerimi smo sodelovali v župnijskih skupinah, predvsem ministrantom in animatorjem. Nagovorili pa so me tudi obiski romarskih krajev. Čeprav ta odločitev ni bila lahka, pa je zato toliko bolj lepa. To so mi v pogovorih potrdili starejši duhovniki. Noben drug poklic ne omogoča take zaupnosti z ljudmi. Duhovnik je tisti, ki človeka spremlja od rojstva do smrti, od krsta do pogreba. Ljudi spremlja v veselih, pa tudi žalostnih trenutkih življenja in jim nudi pomoč in oporo.« Tako svojo odločitev za duhovniški poklic opisuje 25-letni Martin Leban z Jesenic, ki je prvo julijsko nedeljo v župnijski cerkvi sv. Lenarta imel novo mašo. Na Jesenicah je bila to prva nova maša po dvanajstih letih in Martin pravi, da je hvaležen vsem jeseniškim faranom in dobrim ljudem, ki so sodelovali pri pripravi.
Za novomašno geslo je izbral vrstico iz Psalma 27: Gospod je moja luč.
»To geslo se mi je zdelo aktualno še posebej v današnjih časih, ko je droben virus na kolena spravil evropsko družbo. Spoznali smo, da obilje materialnih dobrin ne zadostuje za srečo in da je potrebno nekaj več. Kot kristjan to 'nekaj več' prepoznavam v Bogu.« Kot dodaja, ga na njegovi duhovniški poti navdihuje njegov krstni zavetnik, sv. Martin, ki je znan po svoji dobroti – v nekem mrzlem večeru je beraču podaril polovico svojega plašča. »Poleg njega me navdihuje tudi sv. Janez Marija Vianney, ki je zavetnik duhovnikov. Ta preprosti, skromni in ponižni duhovnik je v nekaj letih povsem spreobrnil vasico, nad katero so mnogi obupali.«
Martin sicer izhaja iz šestčlanske družine, ima starejšega brata in sestro in mlajšo sestro. »Seveda je tudi družina pripomogla k moji odločitvi za duhovniški poklic. Že od majhnih nog se spomnim, da nam je versko življenje veliko pomenilo. V njej sem se najprej srečal z vero. Morda mi najbolj v spominu ostajajo božični večeri, ko smo se ob jaslicah zbrali v molitvi,« pripoveduje Martin, ki je v bogoslovje vstopil po jeseniški gimnaziji.
Domači so nanj zelo ponosni. »Kot družina smo na našega Martina zelo ponosni in veseli, da je sprejel klic v duhovniško službo. Vsak se mora v življenju odločiti, kaj bo počel, da bo izpolnjen, da bo delo rad opravljal. Tudi Martin se je v nekem trenutku moral odločiti, ali bo odgovoril na Božji klic. Zaupamo, da bo dober duhovnik,« je povedala mama Cirila.
Martin bo po novi maši najprej en mesec pomagal v domači Župniji Jesenice, s prvim avgustom pa bo začel kot kaplan službovati v župnijah Šenčur in Cerklje na Gorenjskem.