Na poti do morja so prehodili okrog 180 kilometrov. / Foto: arhiv Vzgojnega zavoda Kranj

Zavidanja vredna izkušnja

V Vzgojnem zavodu Kranj so minuli teden izpeljali že šesti pohod Alpe-Adria, ki so ga začeli v Kranju in končali v Piranu.

Kranj – »In res! Kaj je narobe z nami? V tem norem svetu, ko svet teži k temu, da je vse enostavno, dosegljivo takoj, brez napora, z enim klikom mi izberemo najtežjo pot, pospremljeno samo z našo voljo in zaupanjem, da zmoremo, in gremo peš na morje,« je zapis, s katerim je zaključek pohoda Alpe-Adria pospremila vzgojiteljica in psihologinja Petra Vladimirov. Sedem »mulčkov«, kot ljubkovalno pravi svojim varovancem iz Vzgojnega zavoda Kranj, starih od 11 do 17 let, je namreč že šestič peljala na pohod do morja, tretjič so celotno pot prehodili. Spremljala sta jih še Adrijana Reja in ravnatelj Andrej Gregorač, ki je v kombiju prevažal opremo. V šestih dneh so premagali okrog 180 kilometrov dolgo pot.

Na poti so pridobili izkušnjo, ki jim jo marsikdo lahko zavida, je prepričana Petra Vladimirov. »Izkušnjo, da lahko v življenju naredijo vse, kar si zamislijo. Ne v enem dnevu, ne s klikom na gumb, ne po bližnjicah in vsekakor ne brez napora. Brez teh stvari bi bila stvar brez smisla.« Tako pa sami sebi dokažejo, da lahko korak za korakom dosežejo velike cilje, če se le dovolj zavzamejo. »So trenutki, ki so lahko tako težki, da se ti zdi, da nimaš več moči niti za en samcat premik. So trenutki, ki te pretresejo in pomisliš, da dosegaš svoje meje. A prav takšni trenutki ti pokažejo, da se tudi v najtežjih situacijah najde pot in navsezadnje minejo. Meja pa zbledi in se razblini kot nebogljen privid lastnih strahov.« Na pot so krenili iz Stražišča in se prvi dan napotili proti Gorenji vasi, nato pa pot nadaljevali prek Medvedjega Brda do Razdrtega in Kozine ter prek Črnega Kala v Koper in Žusterno, kjer jih je čakal prvi skok v morje, zaključek poti pa je v Piranu. Vse krize ter težave z žulji, slabostjo in bolečinami v mišicah so tudi letos uspešno prebrodili. »Ko nastopi kriza, je včasih dovolj, da le nekoliko preusmeriš pozornost, včasih pa otroci kar sami najdejo rešitev – ko niso mogli več hoditi, so pa tekli,« je pojasnila Petra Vladimirov, ki je priznala, da sta zaključek poti z Adrijano Reja pričakali s solzami v očeh. »Tako doživeto kot letos ni bilo na pohodu še nikoli,« je poudarila.