V Bohinju si želijo, da bi čim več obiskovalcev njihove kraje raziskovalo peš in pozornost namenilo opazovanju naravnih lepot.

Bohinj je najlepši, če ga doživljamo peš

Bohinjci so prepričani, da je Bohinj najbolje spoznavati in doživljati peš. Pohodnikom je na voljo kar dvajset dolinskih pohodniških poti, pred štiridesetimi leti zasnovana Bohinjska planinska pot in tudi tri trase nove, vedno bolj priljubljene pohodniške poti Juliana Trail.

»To so posebne vrste ljudje, ki se na dopustu lotevajo raznoraznih neumnosti ... Take na primer lahko srečamo v Komarči v salonarjih ali sandalih s torbico čez ramo, češ saj gremo samo do jezera ... Katerega? Črnega, seveda ...«

Stara Fužina – »Že pred nekaj leti smo si zastavili jasen cilj, da Bohinj postane pohodniška destinacija. Menimo namreč, da je prav pohodništvo tista oblika doživljanja narave in rekreacije v prostoru, ki najmanj škoduje okolju ter obenem daje najlepša doživetja,« je poudaril direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Samo Turizem Bohinj tako skrbi za kar dvajset označenih dolinskih pohodniških poti, ki omogočajo osnovno doživljanje oziroma spoznavanje Bohinja.

Ena od posebnih atrakcij Bohinja je tudi višje speljana Bohinjska planinska pot, ki jo je pred nekaj več kot štiridesetimi leti zasnoval Egon Mihelič in jo posvetil dvestoti obletnici prvega vzpona na Triglav. »Bohinjska planinska pot je točkovna vezna pot, ki nas popelje do 36 kontrolnih točk, ki so dostopne vsakemu povprečnemu planincu. Njena posebnost pa je njen plezalni del, ki dodatno vodi na osem brezpotnih dvatisočakov,« je pojasnil Martin Šolar, predsednik Planinskega društva Bohinjska Bistrica in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. »Bohinjska planinska pot je prepoznana kot izjemna dragocenost in turistično-pohodniški produkt, ki ga želimo negovati in na pravi, trajnosten način ponuditi obiskovalcem Bohinja,« je poudaril. Turizem Bohinj je sicer v sodelovanju z domačima planinskima društvoma izdal novo knjižico z osnovnimi informacijami o poti in napotki o varnosti v gorah, poseben del knjižice pa je namenjen zbiranju žigov, ki je, kot je poudaril Šolar, med planinci znova vedno bolj priljubljeno. Sicer pa skupaj s PZS za pomlad načrtujejo izid obširnejšega vodnika po Bohinjski planinski poti. Vodnik bo, kot je še pojasnil Šolar, povezal 44 kontrolnih točk oziroma 25 izletov, s katerimi je mogoče osvojiti vse večje vrhove v Bohinju. Med potmi bo tudi tako imenovana Kraljevska tura oziroma Po sledeh prvopristopnikov na Triglav, vodila pa bo iz doline, iz vasi Savica čez Uskovnico in Velo polje na Triglav, od koder bo sestop mimo Doma Planika nazaj na Velo polje in Voje vodil do Ribčevega Laza.

Bohinjski gorski reševalci seveda opozarjajo, da se moramo v gore odpraviti ustrezno pripravljeni in opremljeni. Kot je povedal Miha Arh, predsednik GRS Bohinj, se sicer planinci povečini v hribe odpravijo dobro opremljeni, problem pa predstavljata pravilna uporaba opreme in psihofizično stanje pohodnikov. »Večji problem kot planinci pa so turisti,« dodaja. »To so posebne vrste ljudje, ki se na dopustu lotevajo raznoraznih neumnosti ... Take na primer lahko srečamo v Komarči v salonarjih ali sandalih s torbico čez ramo, češ saj gremo samo do jezera ... Katerega? Črnega, seveda ...«

Da bi tudi med slednjimi spodbudili čim odgovornejšo hojo v hribe, so posneli serijo hudomušnih kratkih filmov z izobraževalnim ciljem. Bojan Traven, predsednik Planinskega društva Srednja vas, pa je ob tem opozoril, da gore niso »fitnes na prostem«. »S sistemom koč, ki jih upravljamo, spodbujamo umirjeno obiskovanje gora in s tem način planinarjenja, ki so ga poznali že naši predniki.«