Svet v slikah, slike v zgodbah
Petnajst bolivijskih in prav toliko slovenskih pisateljev in pisateljic je navdih za pisanje našlo v slikah Ejti Štih. V sodelovanju z založbo Mladinska knjiga je obe umetnosti združila v knjigi Slike in zgodbe.
Svet je velik in ljudje smo si med seboj različni. Vsak izmed nas je poseben na svoj način, nam sporoča že tolikokrat zapisana misel – a vendarle, iz nam tako domače običajnosti izstopajo le redki. Slikarka Ejti Štih je ena takih, s svojim bitjem, življenjem in delom. Po študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je specialistični študij opravila še v Zagrebu. Od leta 1982 hči znanih staršev, gledališčnika Bojana Štiha in slikarke Melite Vovk, živi in dela v mestu Santa Cruz de la Sierra v Boliviji, kjer si je ustvarila družino. Slikarstvo, kiparstvo, keramika, grafika, ilustracije, oblikovanje plakatov, kostumov in scenografij so umetniška področja, na katerih z uspehom pušča svoj ustvarjalni odtis.
Sredi tedna je predstavila knjigo s preprostim naslovom Slike in zgodbe. Slike so njene, zgodbe so delo tridesetih literatov iz Bolivije in Slovenije. Da njen svet že sestavljajo podobe, skozi katere vidi in si predstavlja ljudi in stvari, pove Štihova. »Od nekdaj me je zanimalo, kako stvari zaznavajo tisti, ki niso tako vizualni kot jaz,« je zapisala v uvodu v knjigo. »Tako sem nekega dne prosila prijatelja pisatelja Oscarja Barberyja Suáreza, naj napiše kaj o neki moji sliki za katalog razstave v Buenos Airesu. Naslikala sem žensko v rdečem in ji dala v roke ključe. Nič posebnega, dokler Oskar ni napisal besedila. Bila sem presenečena, kako pisatelji svet vidijo drugače kot slikarji.
Zamisel o knjigi je zorela 24 let, dokler ni izbrala fotografij osemdesetih svojih slik in jih poslala bolivijskim pisateljem. Petnajst jih je – vsak v svoji izbrani sliki – našlo navdih za zgodbo. Potem ko so se marca zaradi pandemije zaprle meje, je obtičala v Sloveniji. Še nikoli, odkar živi v Boliviji, ni bila tako dolgo v Sloveniji, kamor se sicer pogosto vrača. »Mogoče je bilo tudi prav tako, saj sem bila tako lahko ves čas njene bolezni ob svoji mami, ki se je prejšnji teden poslovila od nas.«
V pomladnih mesecih pa je knjigo, ki je že pred časom izšla v Boliviji, dodatno oplemenitila, saj je k »branju« svojih slik povabila še 15 slovenskih avtorjev, med njimi Draga Jančarja, Borisa A. Novaka, Ferija Lainščka, Sašo Pavček, Dušana Jovanoviča, Suzano Tratnik, Agato Tomažič, Vinka Möderndorferja ... »V knjigi smo tako priča zelo različnim žanrom, od kratkih impresij – opisov slike, do odslikav v mini dramah, soneta ali pa nekakšne mešanice med zgodbo in refleksijo,« dodaja urednica Nela Malečkar; da je zanimivo, da sta samo dva avtorja – Tomažičeva in Möderndorfer – izmed šestdeset in več slik izbrala isto sliko. Gre za upodobitev biblične zgodbe Suzane in dveh starcev, ker sta avtorja podajala moški in ženski pogled na sliko, pa je Štihova dopustila izjemo.
Boris A. Novak je izbral platno z naslovom Župan in podobo ubesedil v sonetu Dober tek! »V njej sem razbral zgodbo in ta je v meni vzbudila pesem, ki je pisana v nekem sladkobnem tonu srečne družine, v kateri je odraščal neskončno požrešen in razvajen otrok, ki na koncu vse poje – vključno s staršema. Ejti v svojih slikah podaja globok vpogled v človeške usode, hkrati pa skozi svoje podobe na različne načine večplastno upoveduje tudi družbeno realnost,« je povedal Boris A. Novak.
Ejti Štih, v svojih delih je izrazit figuralik, je angažirana slikarka, zanima jo družba, opozarja na krivice, ki se godijo ljudem. Sama zase pravi, da pri slikanju deluje »novinarsko«. »Knjiga je dokaz, da bi morale različne umetnosti med sabo sodelovati in bi umetniki morali bolj držati skupaj, če ne drugega, pred ministrstvom za kulturo. Ker smo umetniki egocentrični, včasih težko pride do povezovanja. Meni je tokrat uspelo,« poudarja Ejti Štih in dodaja, da je umetnost večna in edina poštena priča človeške zgodovine, saj umetniki ne delajo po naročilu, ampak delajo, kar vidijo, zaznajo in čutijo. V knjigi Slike in zgodbe na dva načina, v podobi in besedi.