Čas kislih kumaric

Statistični urad nam je poleti postregel s podatki o pridelavi in predelavi kumaric v Sloveniji, kajti čas poletja v medijih imenujemo čas kislih kumaric.

V poletnem obdobju je v družbi zelo malo pomembnih in odmevnih dogodkov. Takrat se v medijih pojavijo bolj ali manj trivialne, neresne, celo prazne teme in novice. Mediji tako objavljajo zgodbe, ki jih po svoje potegnejo z zaloge, iz arhiva ali vnaprej pripravljenega gradiva. Tudi ozimnico, s kislimi kumaricami vred, pripravljamo vnaprej in jo potegnemo na plan, ko ni druge, sveže zelenjave. Pogledali smo na jezikovni spletni portal Fran, kaj tam pravijo o nastanku frazema kisle kumarice. »Frazemi čas kislih kumaric, obdobje kislih kumaric in sezona kislih kumaric so verjetno prevzeti po nemškem izrazu Sauregurkenzeit v pomenu ‘poletno poslovno zatišje’. Ta se nanaša na kumarice, ki so priljubljena jed Berlinčanov v poletnih mesecih. Pojavil se je v poznem 18. stoletju. Vzporedna angleška izraza sta cucumbertime in season of the very smallest potatoes (gl. H. Küpper, Wörterbuch der deutschen Umgangssprache, 697). V zvezi z nepomembnostjo časa kislih kumaric sta tudi hr.srb. kiseli krastavci ‘neumnost, neresna stvar’, prodavati kisele krastavce ‘varati, goljufati koga’ in bostandžiji krastavce prodavati ‘učiti koga kaj, ki to mnogo bolje zna’,« pojasnjuje spletni portal.

Tudi statistični urad se sklicuje na poletje kot čas kislih kumaric, ko nam sporoča, kako je v Sloveniji s pridelavo in predelavo te zelenjave. Kumare za vlaganje, namenjene tržni pridelavi, je v 2019 gojilo 228 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji na skupno skoraj enajstih hektarih; 77 odstotkov te površine je bilo na prostem, 23 odstotkov pa v zaščitenih prostorih. Pridelovalci kumar za vlaganje v Sloveniji so v 2019 pridelali 849 ton te zelenjavnice; to je bilo skoraj 43 odstotkov manj kot v 2005, ko so jih pridelali 1485 ton (to je bilo največ po letu 2001). Skoraj 74 odstotkov kumar za vlaganje, pridelanih v 2019, so porabili sami (lastna poraba), nekaj več kot 26 odstotkov je bilo namenjeno tržni pridelavi. Kumar za vlaganje iz lastne pridelave se proda na tržnicah čedalje manj, njihova cena pa narašča, navajajo statistiki. V letih od 2003 do 2019 je bila največja količina kumar za vlaganje iz lastne pridelave prodana na tržnicah v 2008, in sicer skoraj 40 ton. Najvišjo povprečno ceno za kilogram so v prej omenjenem obdobju dosegle v 2019 (2,86 evra), najnižjo pa v 2004 (1,29 evra).

Slovenija veliko več kumaric uvozi kot izvozi. V 2019 je uvozila 71-krat več svežih (ali ohlajenih) kumaric, kot jih je izvozila. Uvozila jih je 563 ton, izvozila pa osem ton.

Uvoz je precej večji od izvoza tudi pri vloženih kumarah in kumaricah: v 2019 je bil uvoz 42-krat večji od izvoza. Uvozili smo jih največ iz Nemčije (1.241 ton), izvozili največ v Hrvaško (40 ton). Natančnih podatkov o številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem kumaric v Sloveniji, nimamo. Podatki o številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave, kažejo, da število podjetij v tej dejavnosti narašča. Večina teh podjetij so mikropodjetja, torej taka, ki zaposlujejo manj kot deset oseb. V 2018 so bila mikropodjetja 98 odstotkov vseh podjetij, ki so se ukvarjala s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave.