Kdo je kmet in kaj je kmetija

Zakon o kmetijstvu bo slovensko definicijo kmeta in kmetijskega gospodarstva uskladil z zakonodajo Evropske unije.

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob koncu julija dalo v javno obravnavo predlog sprememb in dopolnitev zakona o kmetijstvu. Predlog združuje spremembe glede definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva, ki so bile v javni obravnavi in v medresorskem usklajevanju že lani, ter nekatere nove spremembe, ki urejajo plačilne roke za hitro pokvarljive in druge kmetijske in živilske izdelke, (nedovoljena) ravnanja v verigi preskrbe s hrano in delovanje varuha odnosov v prehranski verigi. Javna obravnava bo trajala do 10. avgusta, dotlej pa imajo organizacije, ki zastopajo kmete, in vsi drugi zainteresirani čas, da dajo pripombe na predlagane spremembe zakona.

Predlagani zakon na novo določa definicijo kmeta in kmetijskega gospodarstva. Sprememba je potrebna zaradi uskladitve nacionalne zakonodaje s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je »kmet subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, ki ga upravlja kmet«. S kmetijstvom kot gospodarsko dejavnostjo se lahko ukvarja katerikoli poslovni subjekt. Kmet, ki je fizična oseba in ni samostojni podjetnik, se imenuje kmet posameznik (ne več nosilec kmetije), njegovo kmetijsko gospodarstvo pa kmetija. Na enem stalnem prebivališču je lahko prijavljen le en kmet posameznik, vsi, ki živijo še na istem naslovu, pa so njegovi družinski člani. Odgovoren je za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetiji, je imetnik vseh rejnih živali na kmetiji in je dolžan javljati v evidence vse uradne podatke. Kdor opravlja kmetijsko dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik in je kot kmet vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ne more biti vpisan v register tudi kot kmet posameznik.

Zakon na novo ureja tudi nekatera druga področja, med drugim spremljanje stanja kakovosti kmetijskih tal in gnojenja. Gnojenje doslej ni bilo urejeno s predpisi s področja kmetijstva, zato je v praksi prihajalo do težav, še zlasti pri ravnanju z živinskimi gnojili. Zakon predvideva tudi prepoved prodaje kmetijskih pridelkov in živil na stojnicah ob cestah, razlog za prepoved naj bi bil v tem, da na teh mestih velikokrat za prodajo niso izpolnjeni higiensko-tehnični pogoji.