Mačka je živo bitje, ki zahteva nego

Spoznajte Leo, Poldko, Toneta in Tončko, Majdo, Mojmirja, Zvonka, Olgo, Andražka, Franceta, Dragico in Jožefo – to je le peščica izmed štiridesetih mačjih mladičev in dvajsetih odraslih mačk, ki trenutno bivajo v zavetišču Mačji dol.

Škofja Loka – Velika hiša v Puštalu, kamor se je zavetišče za mačke Mačji dol, ki so ga leta 2012 ustanovili prostovoljci društva Žverca, preselilo pred dvema letoma, je docela prilagojena mačjim kosmatincem. Tu imajo popolno oskrbo in čakajo na posvojitev. Zanje skrbi deset prostovoljcev in Monika Koprivnikar, vodja zavetišča in predsednica društva Žverca. Koprivnikarjeva je takole opisala običajen dan v zavetišču: »Mačkam zamenjamo vodo, nasujemo hrano, vsaj dvakrat na dan očistimo vse prostore in stranišča, preverjamo zdravstveno stanje vseh mačk. Sprejemamo klice o najdenih in zapuščenih mačkah in zanje poskrbimo.« Zavetišče Mačji dol pokriva območja občin Škofja Loka, Železniki in Gorenja vas - Poljane; pri veterinarskih storitvah sodelujejo s Kliniko Loka. Poleg tega, da sprejemajo mačke, pa veterinarsko poskrbijo tudi za prostoživeče in divje mačke, ki so se izgubile ali nastanile v lokalno območje in kjer imajo možnost preživetja. Pri tem Koprivnikarjeva svetuje: »Ko se mačka pojavi na neki lokaciji, naj najditelj pokliče čim prej in naj nikakor ne čaka na mačje potomstvo, saj je tako problem le še večji.«

Koprivnikarjeva poudarja, da je problem brezdomnih, zapuščenih, zavrženih živali še vedno mnogo prevelik. »Mačja samica ima dva- do trikrat na leto mladiče, običajno vsaj štiri naenkrat. V istem letu ima lahko mladiče že njena hčerka. Rast števila mačjih mladičev je eksponentna, česar se ljudje še vedno ne zavedajo, saj na žalost preživi le od deset do petnajst odstotkov mačjih mladičev,« je pojasnila in dodala: »Zato še vedno tako strogo poudarjamo in na raznotere načine ozaveščamo, da sta sterilizacija in kastracija ključnega pomena, saj le na ta način lahko preprečimo mačja legla.«

Preden se posameznik ali družina odloči za posvojitev, je smiselno razmisliti o nekaterih stvareh, saj bo mačka z njimi lahko delila tudi deset in več let življenja. »Najbolj pomembno je, da posvojitelj opredeli, kako in v kakšnih razmerah bo žival bivala ter kaj si on od živali želi. Bi jo rad crkljal ali bi raje bolj samostojno mačko; bo živela le v notranjosti ali ima možnost varnega izhoda na prostost v naravo, kjer ne bo izpostavljena nevarnostim, kot so lisice in bližina prometne ceste; koliko časa lahko nameni živali ...« je povedala Monika Koprivnikar. »Na podlagi teh podatkov in preferenc z vsakim posvojiteljem individualno izberemo mačko. Le tako lahko zagotovimo, da bosta lastnik in mačka živela v sožitju.« Ko pa je mačka enkrat pri posvojitelju, je zadnjo treba skrbeti in z njo ravnati, kot pritiče živemu bitju. »Mačka je živo bitje, ki zahteva nego in pozornost. Včasih pušča dlako ali pa popraska kos pohištva. Nujno je, da ji zagotovimo kvalitetno hrano in vso potrebno veterinarsko oskrbo, saj mit, da ima mačka devet življenj in bo sama poskrbela zase, ne drži,« je sklenila sogovornica.