Zanimivi za priseljevanje
V Sloveniji je bil lani selitveni prirast najvišji po letu 2008. V državo se je priselilo 16.213 ljudi več, kot se jih je iz nje odselilo.
Iz gorenjske statistične regije se je lani v druge regije odselilo 3268 prebivalcev, od tega več kot polovica (1921) v osrednjeslovensko regijo, preostali pa največ v savinjsko (222), podravsko (205) in obalno-kraško regijo (203).
V gorenjsko statistično regijo se je lani priselilo iz tujine 3088 ljudi, iz regije pa se jih je v tujino odselilo 1175.
Po podatkih državnega statističnega urada se je lani v Slovenijo priselilo 31.319 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 15.106. V primerjavi z letom prej se je število priselitev povečalo za deset odstotkov, število odselitev pa za dvanajst odstotkov. Selitveni prirast je bil najvišji po letu 2008: priselilo se je 16.213 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Med priseljenimi je bilo skoraj 3800 državljanov Slovenije in 27.600 tujih državljanov, med odseljenimi pa skoraj 6600 slovenskih in 8500 tujih državljanov. Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil lani že dvajseto leto zapored negativen: iz države se jih je odselilo 2839 več, kot se jih je priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že 21. leto zapored pozitiven: priselilo se jih je 19.052 več, kot se jih je odselilo.
Največ slovenskih državljanov se je lani v Slovenijo priselilo iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Združenega kraljestva, Italije in Švice, polovica vseh priseljenih tujih državljanov je k nam prišla iz Bosne in Hercegovine, preostali pa največ iz Srbije, Kosova, Severne Makedonije in Hrvaške. In kam je pot vodila lani odseljene prebivalce Slovenije? Četrtina odseljenih državljanov Slovenije je odšla v Avstrijo, preostali pa največ v Nemčijo, Švico in Hrvaško. Za največ odseljenih tujih državljanov je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Bosna in Hercegovina, za največ preostalih pa Srbija, Nemčija in Hrvaška.
V državnem statističnem uradu spremljajo tudi notranje selitve. Po njihovih podatkih je bilo lani v Sloveniji registriranih 98.793 notranjih selitev, to je sprememb bivališča znotraj države; 91.669 prebivalcev se je preselilo enkrat, preostali pa dvakrat ali celo večkrat. Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja bivališča, se je večina (osemdeset odstotkov) preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 81 tisoč državljanov Slovenije in 17.800 tujih državljanov. Polovica notranjih selivcev je bila stara od 20 do 39 let. Tujci so bili bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak 25.
Lani je bilo v Sloveniji tudi 42.947 sprememb prebivališča znotraj naselij. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 13.944 prebivalcev, znotraj Maribora 5936 prebivalcev ...