Plete z ljubeznijo, piše tudi poezijo in prozo
Kar nekaj časa je trajalo, da je Cvetka Jug spletla prve dokolenke za gorenjski folklorni kostum na en mah, če se izrazimo malce pesniško; ali pa rečemo: od začetka do konca, ne da bi morala na koncu uporabiti šivanko in sukanec. Je velika ljubiteljica kulture, piše tudi poezijo in prozo.
Bled – Na letos prilagojenem poletnem Artishu v Radovljici smo srečali mamo in hčer Cvetko Jug ter Tatjano Modic. Tatjana ustvarja pod imenom Moja mala mandala na platno, keramiko, steklo, les, kovino in tudi na tkanino, za energijske mandale pa pravi, da nastajajo intuitivno, medtem ko je njena mama Cvetka znana po pletilskih sposobnostih. Zna vrteti tudi kvačko, a ji je bližje »štrikanje«, spozna pa se tudi na vezenje.
Cvetka Jug je otroštvo preživela v Gorjah, kjer se je tudi omožila, kasneje pa se je preselila in danes živi na Bledu. Šteje 85 let.
Dokolenke z bunkicami
S pletenjem se je spoznala, ko je bila stara osem let. Osnove ji je pokazala sedaj že pokojna sestrična iz Radovljice Jožica Dežman. Smeje pove, da jo je pletenje zasvojilo. »Kar poglejte, kaj po stanovanju ni 'naštrikano' ...« Našteje nam, kaj vse je že spletla: od nogavic, rokavic, brezrokavnikov do odej. Zelo pa jo je pritegnil vzorec dokolenk za gorenjsko narodno nošo oziroma gorenjski folklorni kostum. »V Gorjah so delali noše. Bila je neka starejša gospa, ki je pletla tovrstne dokolenke, ampak na dve pletilki in potem jih je na koncu še šivala,« se spominja Cvetka, ki je začela razmišljati, da bi se dalo to narediti tudi drugače – da bi šlo »na okroglo«, kot pravi. To pomeni, da so dokolenke narejene brez šivanja, na štiri pletilke, pojasni. Poskušala je kar nekaj časa, preden ji je uspelo. Na koncu je ugotovila, da mora biti število zank deljivo s štiri, da se vzorec izide. Pri pletenju je treba biti kar vztrajen, saj se zgodi, da je treba včasih že precej spletenega razdreti in začeti znova, poudari. »Moraš biti potrpežljiv, da ne rečem, da moraš 'štrikati' resnično z ljubeznijo. Če se ne izide, se ne smeš jeziti. Veselo podrem in grem dalje. Sploh se ti pa ne sme muditi,« mirno nadaljuje Cvetka. Razloži nam tudi, da so dokolenke spletene iz »garna«, kar se tiče pranja, pa se lahko kuhajo. Plete le vzorec z manjšimi bunkicami, ki naj bi bil po besedah nekaterih poznavalcev pravi, čeprav je Cvetka opazila, da imajo Bohinjci drugačnega, da so bunkice večje. Ona je pač usvojila prvega.
Ljubiteljica vsega kulturnega
Cvetka plete ljubiteljsko, je pa tudi velika ljubiteljica vsega, kar je povezano z domačo kulturo. Zato tudi piše. Do sedaj je izdala dve knjigi, obe v samozaložbi. Prvo leta 2009, drugo 2016. V prvi je objavila samo pesmi, v drugi še črtice in zgodbe. Materina dlan je naslov prve knjige, druge pa Planike cvet.
Cvetka razmišlja tudi o tretji knjigi, ki bi opisala njeno pot na področju kulture. Nekatera poglavja ima že spisana, a ker želi, da je vse kronološko urejeno in dokumentirano s fotografijami, ugotavlja, da ji trenutno za kaj takega primanjkuje časa.
Želi predajati znanje naprej
Kako pa je s predajanjem znanja o pletenju dokolenk za folklorni kostum, nas je še zanimalo. Razloži, da ima pravnukinjo, ki kaže veliko veselje do pletenja; da z blejskim društvom upokojencev razmišljajo o delavnicah na to temo, a bo videla, kaj bo prinesel čas. Žal za zdaj kakšnega velikega zanimanja ne opaža, bi pa z veseljem predajala znanje naprej, še pove.