Na Gorenjskem več obolelih za KME

Na Gorenjskem so v celem lanskem letu prejeli 23 prijav obolelih za klopnim meningoencefalitisom (KME), letos do 12. avgusta pa so zaznali že 28 obolelih, čeprav je vrh prijav navadno v septembru.

Kranj – Letos do 12. avgusta so na Gorenjskem zaznali 28 obolelih (27 odstotkov) s klopnim meningoencefalitisom (KME) od skupaj 104 primerov v Sloveniji. »Gorenjska predstavlja samo deset odstotkov populacije, torej je te bolezni na Gorenjskem veliko,« je poudarila doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Oddelku za medicinsko mikrobiologijo in NIJZ v kranjski območni enoti. Letos je tudi več obolelih za KME kot lani, kot je pojasnila: »Na Gorenjskem smo v celem lanskem letu prejeli 23 prijav KME, letos do 12. avgusta pa že 28 prijav, čeprav je vrh prijav povečini v septembru. Najpogostejša starostna skupina, ki zboleva za KME, je populacija od 55 do 64 let, sledi starostna skupina od 5 do 14 let.«

Lani so imeli šest obolelih za KME v občini Kranj, pet v občini Gorenja vas - Poljane, štiri na Bledu, tri v Tržiču in po enega na Jesenicah, v Železnikih, Radovljici, Žireh in Šenčurju.

»Letos do 12. avgusta smo zaznali deset bolnikov v občini Kranj, pet v občini Gorenja vas - Poljane, tri na Jesenicah, po dva v Škofji Loki in Žireh ter po enega v Preddvoru, Železnikih, Radovljici, Žirovnici, na Bledu in Jezerskem,« je ponazorila Irena Grmek Košnik. Glede na število prebivalcev je največji problem še vedno v občini Gorenja vas - Poljane.

Specifičnega zdravila za KME ni. »Zdravljenje je simptomatsko: počitek, po potrebi dajemo zdravila proti bolečinam in znižujemo povišano telesno temperaturo. Oboleli so zaradi klinične slike večinoma hospitalizirani. Smrtnost pri odraslih je približno eno- do dvoodstotna. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, motnje koncentracije, ohromelost, motnje spomina, motnje mišljenja, zmanjšanje delovne sposobnosti, razdražljivost, motnje spanja, tresavico. Lahko povzroči tudi trajno invalidnost,« je pojasnila Grmek Košnikova.

V Sloveniji najdemo klope še posebno v listnatih gozdovih, na vlažnih travnikih in v živih mejah. »Tudi na domačem vrtu so. V gore sežejo do 1500 metrov visoko. Imajo več razvojnih faz in za prehod v novo razvojno obliko morajo sesati kri. Manj možnosti za ugriz oziroma vbod klopa je, če hodimo po uhojenih poteh. Svetujemo svetla oblačila z dolgimi rokavi, da klopa prej opazimo. Pred odhodom v naravo uporabimo sredstva, ki z vonjem odganjajo mrčes. Po vrnitvi domov se oprhajmo, umijmo ali prečešimo lase in operimo obleko. Temeljito preglejmo kožo, in če najdemo klopa, ga čim prej odstranimo,« svetuje Monika Ribnikar, dipl. san. ing., iz kranjske območne enote NIJZ OE. V splošnem priporočajo dnevno pregledovanje otrok (tudi lasišča) po večernem umivanju.

Najbolj učinkovito pa se proti KME zaščitimo s cepljenjem. »Ker cepimo z mrtvim cepivom, se lahko cepimo vse leto. Priporočamo ga prav vsem, ki živijo na območju Gorenjske, še posebno pa tistim, ki se veliko gibljejo v naravi ali so pri svojem delu izpostavljeni vbodu ali ugrizu klopa,« svetuje Irena Grmek Košnik.