Najboljša skakalka poletja

Smučarska skakalka Nika Križnar, letošnja zmagovalka seštevka poletne velike nagrade, si želi do zime še izboljšati pripravljenost in premagati tudi tiste, ki jih na edini letošnji poletni tekmi ni bilo.

Kranj – Za smučarskimi skakalci in skakalkami so edine letošnje tekme poletne velike nagrade. Dekleta so sredi avgusta tekmovala na eni tekmi v Frenštatu na Češkem, fantje pa pretekli konec tedna na dveh v Wisli na Poljskem. Še posebno so se izkazala dekleta. V sicer okrnjeni konkurenci je bila najboljša Nika Križnar, ki je najbližjo tekmico premagala za dobrih trideset točk in ponovila lansko zmago. To je bila njena druga zmaga na tekmah poletne velike nagrade. Ema Klinec je bila tretja. Pretekli teden smo dekleta obiskali na treningu v Kranju, ki so ga opravljale pod budnim očesom trenerja Zorana Zupančiča. Pogovarjali smo se z zmagovalko letošnje poletne velike nagrade, dvajsetletno Niko Križnar, članico SSK Žiri, ki prihaja iz Delnic v Poljanski dolini, sedaj pa s fantom živi v Kranju.

Vaša zmaga v Frenštatu je bila zelo prepričljiva. So to kazale že primerjave na treningih skozi poletje?

Nisem pričakovala, da bom ponovila zmago iz lanske sezone. Na treningu sem osredotočena na potrebne izboljšave in enostavno gre vse na bolje. Ne bi pa rekla, da sem toliko boljša od drugih v naši reprezentanci. So tudi dobre in se mi približujejo. Kot celotna ekipa skačemo dobro, treba pa bo še kar nekaj dodati za tekme pozimi, da bomo premagale tudi tiste, ki so na tej tekmi manjkale, in pokazale, da smo najboljše.

Primerjava z lansko poletno sezono?

Kar se tiče tekmovanj, mi je bilo neverjetno v rokah držati pokal za zmago v skupnem seštevku poletne velike nagrade in prvič imeti rumeno majico. Tega sem zelo vesela. Upam, da ni bilo zadnjič. Pripravljenost pa bi težko primerjala. Morda je največja razlika, da grem z mize bolj direktno, prenesem več hitrosti. Primerjave so težke, sploh ker so se zgodile nekatere spremembe v opremi, predvsem pri dresih in zagozdah. Na treningu se primerjaš z drugimi tekmovalkami, s katerimi skupaj treniraš. Upaš, da na kakšnega pridejo tudi tuje skakalke. Letos teh priložnosti zaradi covida-19 ni bilo. Zaupati je bilo treba svojim občutkom. Pred odhodom v Frenštat sem vedela, da dobro skačem in da nimam česa izgubiti. Kako skačejo druge, pa vidiš na uradnem treningu, in potem veš, koliko je še treba dodati za tekmo. Konkurenca v Frenštatu je bila sicer okrnjena, vseeno pa sem se lahko primerjala s tisto, ki je bila lani odlična, to je Avstrijka Marita Kramer. Celo zimo je bila tam kot jaz in videla sem, da sem boljša kot lani.

Kje ste trenirali čez poletje?

Večinoma v Sloveniji: v Planici in v Kranju, nekaj treningov pa smo naredili tudi v Beljaku v Avstriji. Že na skrajšanih smučeh sem naredila okrog dvesto skokov. Koliko jih je že vse skupaj, ne štejem. Veliko jih naredim že na enem treningu, običajno enega več kot druge. Imam tak ritem, da ko pridem na vrh skakalnice, želim čim prej skočiti, da imam še v glavi izboljšave, ki mi jih pove trener.

Ste imeli kaj dopusta?

Imeli smo dober teden dni dopusta. Izkoristila sem štiri dni. Bila se v termah. Po štirih dneh pa sem se vrnila v športno aktivnost in trenirala sama. Hodila sem v hribe in bila aktivna v naravi.

Kaj vas še čaka do zime?

Kar nekaj treningov. Glede na to, da je v poletni sezoni odpadlo veliko tekmovanj, imamo še kar nekaj časa za izboljšave. So še malenkosti, ki bi jih morala izboljšati, najbolj sam naskok na mizi, da bi prišla z boki višje, da bi bile daljave daljše, da bi hitreje preletela do drugega dela in v njem bolj uživala, se bolj prepustila vetru in ne bi šla tako agresivno na smuči. Kot že rečeno, časa je ogromno in treba ga je izkoristiti pozitivno, prav tako kot potem prvo tekmo v zimski sezoni, da že takoj pokažemo, kaj znamo.