Na Blejskem gradu letos poleti ni množic obiskovalcev, ki smo jih bili vajeni iz preteklih let. / Foto: Tina Dokl

Petina lanskega obiska

Epidemija novega koronavirusa je drastično posegla tudi v vse programe in načrte Zavoda za kulturo Bled, ki upravlja Blejski grad in Festivalno dvorano.

Bled – Sredi maja se je ponovno začelo vračati življenje tudi na Blejski grad, ki je bil pred tem dva meseca popolnoma zaprt. A število obiskovalcev je še vedno na petini, v določenih obdobjih pa na četrtini lanskega obiska, je pojasnil direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik. »To nam omogoča pokrivanje vsaj osnovnih stroškov in denar za plače sodelavcev, vse ostalo pa bo moralo počakati na uspešnejša leta. Za svoje delovanje namreč ne prejemamo nobenih proračunskih sredstev, tako da smo popolnoma odvisni od razmer na trgu.« Lani so sicer na gradu našteli skoraj šeststo tisoč obiskovalcev.

Tako bodo na boljše čase morali počakati tudi vsi načrti obnove širšega grajskega kompleksa, v okviru katere so načrtovali naložbo v muzej arheologije, obnovo Mrakove domačije in gradnjo drugega dela avtomobilskega parkirišča pod gradom. Novo kakovost manjšega obiska na gradu pa Završnik vidi v tem, da se zdaj lahko bolj posvetijo vsakemu obiskovalcu ter mu razložijo in ponazorijo stvari, vezane na grad in njegovo zgodovino. »Ob reki obiskovalcev, ki se je prej vila skozi grad, je bilo to nemogoče.« Vsak obiskovalec se tako letos res lahko počuti dobrodošlega, vsakemu se tudi oddolžijo z majhno pozornostjo – knjižno kazalko, stekleničko vina, spominskim kovancem, kavo v restavraciji … Kljub manjšemu številu obiskovalcev pa je tudi letos njihova struktura nadvse pisana, ugotavlja Završnik. »Od trideset do štirideset odstotkov je Slovencev, med tujimi gosti pa jih največ prihaja iz Nemčije, Madžarske in Nizozemske.«

Še precej slabše kot na gradu pa so razmere v zvezi s Festivalno dvorano, kjer se spopadajo tudi z bistveno večjimi omejitvami glede števila obiskovalcev. V dvorani s skoraj petsto sedeži lahko glede na omejitve Nacionalnega inštituta za javno zdravje sprejmejo največ 96 obiskovalcev. »To pomeni 'smrt' za vse večje prireditve, tako da dvorana v glavnem sameva,« je pojasnil Završnik, ki upa, da se bodo razmere v prihodnjih dveh letih vendarle izboljšale in bodo kraju na področju kulture znova lahko ponudili, kar so jim ponujali v preteklosti, a je epidemija prekinila.