Poleg električnega paralizatorja bodo policisti obvezno nosili tudi kamero, opremljeni pa bodo še s torbico za prvo pomoč, je razložil Matjaž Čuček iz Sektorja za policijska pooblastila in preventivo. / Foto: Simon Šubic

Policija uvaja paralizator

Slovenski policisti lahko od danes v izjemnih varnostnih primerih za obvladovanje nevarnih oseb uporabljajo tudi električne paralizatorje, seveda če bodo ob tem izpolnjeni strogi zakonski pogoji.

Ljubljana – V slovenski policiji so si po besedah Vladimirja Iliča iz Sektorja za policijska pooblastila in preventivo za uvedbo električnega paralizatorja prizadevali vse od leta 2002, ko so prepoznali potrebo po uporabi prisilnega sredstva, ki omogoča policistu, da z razdalje varno obvlada aktivno upiranje ali resen napad oborožene osebe. Od leta 2006 do 2008 sta potekali tudi dve testni obdobji uporabe električnega paralizatorja v okviru specialne enote policije, vendar prisilnega sredstva tedaj v praksi niso uporabili. Leta 2017 sprejeta novela zakona o nalogah in pooblastilih policije je vendarle uzakonila uporabo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva in predpisala natančne pogoje za njegovo uporabo. Od danes naprej pa ga policisti lahko uporabijo tudi pri rednem delu. Vsi postopki se bodo snemali, osebam pa bo po morebitni uporabi vedno zagotovljen tudi zdravstveni pregled.

Večina ljudi paralizatorja nikoli ne bo izkusila, saj je njegova uporaba usmerjena zgolj na najhujše kršitelje, ki svojih nasilnih dejanj in groženj po življenju tudi po večkratnih opozorilih policistov ne bodo želeli prenehati. »Policist sme uporabiti električni paralizator, če ne more drugače obvladati aktivnega upiranja ali napada z orožjem ali drugim nevarnim predmetom, s katerim oseba ogroža življenje policista ali koga drugega. In drugič, če ne more drugače preprečiti samopoškodovanja, ko obstaja neposredna nevarnost za hudo telesno poškodbo ali hujšo posledico pri osebi. Poleg tega zakon predpisuje še najstrožje pogoje za uporabo električnega paralizatorja proti t. i. privilegiranim skupinam, torej za uporabo proti otrokom, vidno bolnim, onemoglim osebam, starim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam. V tem primeru sme policist električni paralizator uporabiti samo, če so izpolnjeni tudi pogoji za uporabo strelnega orožja,« je razložil Ilič.

»Izkušnje iz tujine kažejo, da pravilen taktični pristop, opozarjanje, pozivanje in priprava električnega paralizatorja zelo veliko prispevajo k temu, da zadeva ne eskalira tako daleč, da bi bil policist prisiljen poseči po prisilnem sredstvu. Na policiji veliko stavimo tudi na ta preventivni učinek električnega paralizatorja,« je še pojasnil Ilič. Slovenski policisti so sicer lani uporabili prisilna sredstva v 7660 primerih, v veliki večini je šlo za uporabo najmilejših prisilnih sredstev, torej fizične sile in sredstev za vklepanje, je navedel. Po podatkih iz Velike Britanije so tamkajšnji policisti v letih 2017 in 2018 električni paralizator uporabili v šestih odstotkih primerov uporabe prisilnih sredstev, a le v 0,6 odstotka teh primerov so tudi izstrelili elektrodi.

Poleg električnega paralizatorja bodo policisti obvezno nosili tudi kamero za snemanje postopka, ki jo je mogoče vklopiti ročno ali samodejno z vklopom električnega paralizatorja, pri čemer posname tudi pol minute dogajanja pred samim vklopom, je poudaril Matjaž Čuček iz Sektorja za policijska pooblastila in preventivo. Ker si ne želijo, da bi policisti paralizator uporabili takoj, ko bi bili izpolnjeni zakonski pogoji, obstaja vrsta ukrepov in tehnik za zmanjševanje napetosti pri osebi v postopku in prenehanje njenega upiranja. Če ne zaležejo nobena ustna opozorila, lahko policist po vklopu električnega paralizatorja najprej uporabi opozorilno iskrenje, kar lahko že ustavi obravnavano osebo pred nadaljevanjem nevarnega dejanja. »Iz izkušenj v tujini tudi vemo, da že samo snemanje oziroma opozorilo na snemanje zelo zmanjšuje uporabo prisilnih sredstev in tudi nehotene ali izmišljene pritožbe zoper policijske postopke. Po drugi strani pa zvišujejo strokovnost policistov in s tem še bolj zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic in svoboščin v postopkih,« je razložil Čuček. Policisti bodo opremljeni tudi s torbico prve pomoči, s katero bodo nudili pomoč in oskrbo ran osebi v postopku, ki bo imela najverjetneje vbodni rani zaradi elektrod, je še dodal.

Renata Rajapakse z ministrstva za zdravje je razložila, da so pripravili protokol zdravstvene oskrbe oseb, na katerih je bil uporabljen električni paralizator. »V okvir obravnave pacienta spada nabor postopkov – od običajnega pregleda, posnetka EKG do končne presoje zdravnika, ali pacient potrebuje nadaljnjo oskrbo,« je poudarila. Po njenih besedah bo predvidoma pri vsaki osebi nastala manjša rana na mestu vboda elektrod ter manjša poškodba pri padcu, ki bo potrebovala zdravstveno oskrbo. V literaturi je zaslediti tudi hujše poškodbe, vključno z zastojem srca, čeprav v izredno majhnem deležu. Telesne poškodbe se pokažejo takoj po uporabi paralizatorja, kasneje pa se lahko pojavijo tudi kakšne psihološke posledice stresnega dogodka, je še dejala.

Policija ima trenutno na razpolago dvajset kompletov električnih paralizatorjev Taser X2, za delo z njimi pa je usposobljenih 237 policistov. Razdelili so jih po vseh policijskih upravah, Policijska uprava Kranj je tako prejela en električni paralizator in sedem osebnih kamer.