Tudi zgodovinsko Škofjo Loko je v letošnji sezoni obiskalo manj tujih turistov. / Foto: Primož Pičulin

Za goste se morajo bolj potruditi

V letošnji turistični sezoni so bila mesta manj obiskana kot v preteklih, zlasti tujih gostov je bilo občutno manj. V Škofji Loki so kljub temu razmeroma zadovoljni.

Uradni podatki Statističnega urada Slovenije za škofjeloško območje beležijo 1847 nočitev v juniju in 8366 v juliju. V primerjavi z lani je obisk več kot razpolovljen: junija lani je bilo nočitev 5945, julija 13.718.

Škofja Loka – »Na škofjeloškem območju smo letos beležili seveda predvsem upad tujih gostov. Pri nas so v preteklih letih tekom poletne sezone prednjačili Italijani, Španci in Francozi, ki jih je bilo letos le za vzorec. Največ tujih gostov smo pri nas v TIC-ih zabeležili iz Nemčije, Madžarske in Avstrije. Prevladovali so Slovenci, ki so ali koristili turistične bone na škofjeloškem območju ali pa so prišli na enodnevne izlete,« izkušnjo s škofjeloškega območja povzema Andreja Križnar, vodja poslovne enote Turizem v Škofji Loki.

»Ponudniki turističnih namestitev pravijo, da so z zasedenostjo v juliju in avgustu kar zadovoljni, ocenjujejo, da je bila ta okoli 70-odstotna. Opažajo, da se ljudje za rezervacije odločajo bolj v zadnjem hipu, da nimajo več rezervacij za mesec dni vnaprej ter da se morajo za goste v letošnji sezoni bistveno bolj potruditi in pripravljati različne pakete, kot je bilo to treba v preteklih letih. Ocenjujejo, de je bilo prenočitev tujih gostov okoli 60 odstotkov (Nemčija, Avstrija, Madžarska, Slovaška, manj Francija in Italija), domačih pa 40 odstotkov.«

Tudi s slovenskimi gosti, ki so večinoma prihajali s turističnimi boni, so zadovoljni. Pravijo, da so bili v glavnem z Obale, Bele krajine in Prekmurja. Med njimi je bilo največ družin. In kaj jih je v Škofji Loki in okolici najbolj pritegnilo? »Na škofjeloškem območju so obiskali staro mestno jedro Škofje Loke, Rokodelski center DUO, Loški muzej, nekateri tudi kopališče, tematske poti, Družinski park Stari vrh, Loško kolesarsko pot, pohodne poti na Škofjeloškem, Soriško planino (zadovoljni so bili s sedežnico, ki je vozila), tudi kamp na Soriški planini je bil v juliju in avgustu dobro zaseden, veliko so imeli tudi avtodomov iz prenatrpanega Bohinja,« odgovarja Križnarjeva.

Tudi v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, kjer so letos obisk spodbujali z dvema digitalnima kampanjama, imajo podobne vtise. »V splošnem je obisk dober, kar je posledica uvedbe bonov, kajti ob začetku sezone (junija), ko boni še niso zaživeli, stanje turističnih namestitev v mestih ni bilo spodbudno, mnoge so bile tudi zaprte. Ob uvedbi bonov se je stanje bistveno izboljšalo in govorimo o zasedenosti med 50 in 70 odstotki. Domačih gostov je več kot lansko leto, tujih pa je manj, ocenjujemo, da okrog 30 odstotkov. Obisk tujih gostov se je povečal predvsem v avgustu,« ocenjuje Mateja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije, med katerimi so bila najbolje obiskana obmorska Piran in Koper, Ptuj in Kamnik s termami, Metlika ob Kolpi ter Radovljica tudi na račun novega kampa. »Po začetnem pretresu, ki ga je povzročila epidemija koronavirusa v turizmu, se je stanje umirilo in smo vsi sprejeli novo realnost. Tudi ponudniki nastanitev v mestih, kar v enaki meri velja za ponudnike na Jesenicah, v Kamniku, Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. Po pogovoru s ponudniki nastanitev v zgodovinskih mestih Gorenjske ugotavljam, da so s sezono po uvedbi turističnih bonov zadovoljni, poudarjajo pa, da so se morali za isti učinek mnogo bolj potruditi, gostu ponuditi več in boljše storitve, več narediti na digitalnem oglaševanju in prisotnosti na družbenih omrežjih,« dodaja Hafner Dolenčeva. V združenju sicer računajo tudi na jesen: »Jesenski čas je najprimernejše obdobje za obisk zgodovinskih mest in verjamem, da se bodo starejši, ki v veliki meri še niso izkoristili turističnih bonov, odločili, da lepe jesenske dni preživijo v zgodovinskih mestih, raziskujejo bogato kulturno ponudbo in okusijo dobrote izvrstnih kuharskih mojstrov.«