»Blejska« štorklja leti na jug
Štorkljo, ki so jo rešili iz Blejskega jezera, so v soboto na travniku v bližini Vrbe spet spustili na prostost.
Jeseni leta 2007 je iz Južnoafriške republike neki belgijski turist po elektronski pošti obvestil slovenski center za obročkanje ptičev, da je na nogi bele štorklje prebral slovenski obroček. Tako so med drugim ugotovili, da je zračna razdalja med mestom obročkanja v Sloveniji in najdbo v Južnoafriški republiki 7814 kilometrov.
Vrba – Konec avgusta so iz Blejskega jezera rešili mlado belo štorkljo. Ta se je, poškodovana, na vodni gladini borila za življenje. Potem ko so jo naključni mimoidoči izvlekli iz vode, je na pomoč priskočil Miha Žvan, ki na bližnji stojnici prodaja keramične izdelke, sicer pa je velik ljubitelj narave. Poklical je prijatelja Aljaža Muleja iz Lesc, ki je ljubiteljski ornitolog, član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Aljaž je štorkljo odpeljal na kliniko za ptice, ki deluje na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer so jo oskrbeli, zatem pa so zanjo poskrbeli v Zatočišču za živali prosto živečih vrst na Muti, ki ga vodi dr. Zlatko Golob.
Po dveh tednih v azilu se je mlada štorklja dovolj okrepila, da so jo v soboto ponovno spustili v naravo. To so naredili v soboto na travniku pri Vrbi; po začetnih negotovih korakih v novem okolju je mlada štorklja le pogumno dvignila krila in odletela, po besedah Aljaža Muleja najbrž proti jugu ...
Kako se je sploh znašla v Blejskem jezeru, ne vedo. Na prsnem delu je imela večjo poškodbo, kar je verjetno razlog, da je med selitvijo »prisilno pristala« v jezeru. Štorklje se namreč sredi avgusta začnejo odpravljati v toplejše kraje, njihov cilj je južna Afrika, na dan pa lahko preletijo tudi po dvesto kilometrov. A vse ne poletijo na jug, nekatere tudi preko zime, ki so vse milejše, ostanejo v Sloveniji.
Kot je povedal Aljaž Mulej, ki je tudi član slovenskega centra za obročkanje ptičev, njihovo pot spremljajo s pomočjo obročkov, ki jih imajo nameščene na nogah. Ptič z obročkom nosi s seboj informacijo o spolu, starosti, datumu in mestu obročkanja ... Če torej nekdo najde ali opazuje obročkanega ptiča in ga fotografira, lahko s podatki z obročka določijo, od kod je priletel. Zanimivo pa je, da imajo nekatere ptice nameščeno tudi sledilno napravo in njihovo gibanje spremljajo prek satelitske navigacije. Tako lahko ljubitelji ptic, kot je Aljaž, v živo spremljajo njihovo pot. V soboto, denimo, je bila ena od štorkelj iz Nemčije, ki leti na jug Afrike, nekje pri Šarm el Šejku v Egiptu ...
Tudi »blejski« štorklji so namestili obroček in morda jo bo kakšnemu ljubitelju ptic uspelo fotografirati, tako da bosta Miha in Aljaž vedela, kako daleč, v katere tople kraje, je odletela njuna rešenka.