Dovolj je bilo zapiranja pošt

Sindikat poštnih delavcev želi s spremembo zakonodaje doseči, da bi stroške izvajanja univerzalnih storitev kril državni proračun, kar bi preprečilo nadaljnje zapiranje poštnih poslovalnic.

Kranj – Pošta Slovenije v zadnjih letih v svojem sicer zelo razvejanem poštnem omrežju postopoma ukinja vedno več poštnih poslovalnic, predvsem v odročnejših krajih, in jih nadomešča s pogodbenimi poštami ali s t. i. pismonoškimi poštami. Od leta 2012, ko je začela projekt optimizacije poštnega sistema, je do konca leta 2019 po državi zaprla 67 poštnih poslovalnic. Na Gorenjskem se je v zadnjih petih letih v pismonoško pošto preoblikovalo devet pošt, na Jesenicah pa se je ena pošta zaprla.

V pogodbeno pošto se je doslej preoblikovalo pet pošt, še eno pošto bodo v pogodbeno pošto predvidoma preoblikovali letos. Poglavitni razlog za zapiranje klasičnih poslovalnic je v upadu obsega univerzalnih poštnih storitev za 55 odstotkov v zadnjem desetletju. Sindikat poštnih delavcev želi preprečiti nadaljnje krčenje poštnega omrežja, zato je prejšnji teden začel zbirati podpise volivcev za vložitev predloga novele zakona o poštnih storitvah, po kateri bi se neto stroški za izvajanje univerzalnih storitev krili iz državnega proračuna. Zbiranje bo potekalo do 30. oktobra, za vložitev predloga zakona državnemu zboru pa potrebujejo najmanj pet tisoč podpisov volivk in volivcev.

»Za ta korak smo se odločili po večletnem opozarjanju o potrebi po spremembi zakona o poštnih storitvah. Glede potrebnosti sprememb zakonodajne ureditve smo v Pošti Slovenije enotni vsi socialni partnerji, tudi uprava. Politični odločevalci so se v preteklih letih ob omembi poštnega zakona in težavah, povezanih z njim, enostavno delali 'gluhe'. Od Pošte Slovenije pričakujejo le dobiček, hkrati pa ji kot predstavniki države izvajanja javne storitve ne nadomestijo ustrezno, kar posledično vodi v zapiranje poslovalnic,« razlaga pooblaščenec sindikata Saša Gržinič.

»Državljani se vse glasneje pritožujejo zaradi zapiranja pošt in vse slabše kakovosti poštnih storitev, obe posledici pa sta neizogibni tudi v prihodnje, če ne pride do spremembe zakona,« ugotavlja Gržinič in še poudarja: »Naše politične stranke v javnosti rade priznajo, da je Pošta Slovenije 'zgrešila poslanstvo', in za to krivijo vodstvo podjetja, ob tem pa ne uvidijo, da je izvajanje tržnih storitev Pošte Slovenije tisto, s čimer Pošta sama nadomešča stroške, ki so večji od prihodkov pri izvajanju nekomercialnih storitev, čeprav bi morala te stroške kriti država, ki izvajanje javne storitve tudi zahteva.«

Nezadovoljni zaradi zaprtja pošte

Ukinitev pošte je za vsak kraj in njegove prebivalce precejšen udarec in pomeni precejšnje poslabšanje dostopa do poštnih in drugih storitev, ki jih izvajajo v poštnih poslovalnicah. V Žabnici so na primer brez svoje pošte od 1. februarja lani, odkar na tem območju poštne in druge storitve zagotavljajo prek pismonoš oziroma s pismonoško pošto. »Kakovost bivanja v naši krajevni skupnosti se je z zaprtjem pošte zagotovo drastično poslabšala, saj se moramo zdaj za vsako malenkost odpeljati na nam najbližjo pošto v Stražišču. A vsi, predvsem starejši krajani, nimajo možnosti prevoza, zato so usojeni na čakanje na poštarja. Tudi sama sem ga enkrat skušala počakati, pa mi ga ni uspelo dočakati,« je povedala predsednica sveta Krajevne skupnosti Žabnica Marija Zakrajšek. »Z zaprtjem pošte pa se nam ni otežil le dostop do poštnih storitev, saj se je dalo v poslovalnici vplačevati tudi loto, poravnati položnice in koristiti druge bančne storitve ... Niti slučajno torej nismo zadovoljni, ker smo ostali brez pošte. Če bi se le pokazala kakšna možnost za njeno ponovno odprtje, bi jo zagotovo sprejeli z odprtimi rokami,« je še dejala Zakrajškova.

Brez pošte so že dolgo tudi v Dupljah. Po njeni ukinitvi je najprej v vasi delovala pogodbena pošta, zdaj pa le še pismonoška. »Zdaj vsi hodimo na pošto v Naklem, še na edino preostalo poštno poslovalnico v občini. Tam zato nastajajo vrste, še zlasti v času koronavirusa. Predvsem starejšim to povzroča velike težave. Res je, da imamo na voljo pismonoško pošto, a še od nikogar nisem slišal, da bi jo dejansko tudi koristil,« je povedal nakelski župan Ivan Meglič. »Razlagi, da so poslovalnico v Dupljah zaprli, ker ni bila rentabilna, je kar težko verjeti,« je še dodal.