Penzion Lajnar, nova pridobitev na Soriški planini

Planina s čudovitimi razgledi

Na Soriški planini so s poletno sezono zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi obiskovalci, ki jih planina in vrhovi v okolici, kjer si lahko ogledajo ostanke rapalske meje, navdušujejo tudi z razgledi.

Soriška planina – Na Soriški planini, ki je bila v preteklosti znana predvsem po smučišču, zadnja leta veliko pozornosti posvečajo tudi privabljanju gostov v poletnih mesecih. »Glede na slabe obete spomladi smo z letošnjo poletno sezono zadovoljni,« pravi Polona Golija, direktorica Turističnega centra (TC) Soriška planina, ki je poleg gostišča s prenočišči Brunarica konec lanskega leta odprl še Penzion Lajnar. Podobno kot drugje so v poletni sezoni prevladovali domači gostje (87 odstotkov). V juliju so imeli približno 70-odstotno zasedenost kapacitet, v avgustu pa 89-odstotno zasedenost, od tega je dobri dve tretjini gostov koristilo turistične bone. »Gostje so pri nas povprečno ostali 2,78 dni, imeli smo pa tudi veliko enodnevnih gostov: pohodnikov, kolesarjev ... Obisk enodnevnih gostov je bil zelo odvisen od vremenske napovedi, saj so nas večinoma obiskali domači gostje. Zelo smo veseli, da so nas tudi oni prepoznali kot privlačno destinacijo,« je poudarila Golijeva.

Ponudbo poletnih aktivnosti so letos precej obogatili. »Zelo smo zadovoljni z obiski na vodenih pohodih po rapalski meji in tudi z obratovanjem dvosedežnice. Domači gostje so jo pridno uporabljali za dostop do vrha Lajnarja, od koder so potem nadaljevali ture na različne strani. Kar nekaj obiska smo imeli tudi na vadbah joge, sicer pa bomo za naslednje sezone verjetno ohranili kar celotno letošnjo ponudbo, saj smo imeli prav za vsako aktivnost zadovoljne uporabnike,« je pojasnila Golijeva.

Nadvse zadovoljni sta bili minuli petek na Soriški planini tudi prijateljici iz Kamnika Helena Kemperl in Metoda Hribar. »Obiskali sva prijateljico v Spodnji Sorici in se odpravili še na planino. Prvič sva tu. Mimo nekdanje vojašnice, kjer je zdaj ovčarski stan, sva se povzpeli do Možica, šli po poti ob rapalski meji in nato do Lajnarja. Razgledi so čudoviti, vidi se Bohinjsko jezero, Triglav ... Nisva si mislili, da je tako lepo, Soriška planina se lahko primerja z našo Veliko planino. Še se bova vrnili skupaj z možema in prijateljicami, saj je ostalo še kar nekaj točk, ki si jih želiva raziskati.« Razgledi so navdušili tudi Rozi in Alojza Kastrevca iz Novega mesta. »Peš sva prišla iz Zgornje Sorice in obhodila celo planino, videla sva tudi ostanke bunkerjev. Privoščila sva si enolončnico, bila je odlična. Še bova prišla,« sta obljubila.

Na planini smo srečali tudi švicarsko turistko Suzette Dubrit, ki potuje s kolesom. Za kolesarsko avanturo si je vzela tri mesece. Na poti je že več kot mesec dni, vmes je občudovala Dolomite, iz Italije pa je pred dvema tednoma prikolesarila v Slovenijo. Obiskala je Vršič, Trento, Bovec, Tolmin, od koder se je namenila proti Bohinju, a se je pred tem povsem nenačrtovano ustavila še na Soriški planini. »Tu mi je tako všeč, da bom eno noč prenočila, čas pa bom izkoristila za pohodništvo, ki ga imam zelo rada,« je razložila Švicarka, ki se sicer želi povzpeti tudi na Triglav. Kot pravi, se bo v Slovenijo verjetno še vrnila skupaj s prijatelji, da bodo uživali v lepotah naših gora.

Povsem nenačrtovano sta se na Soriški planini ustavila tudi mlada turista iz Nemčije Katarina in Torben, ki smo ju zmotili med postavljanjem šotora. Ob Penzionu Lajnar je namreč tudi manjši kamp. »Ostala bova dan ali dva. Sva na dvotedenskem dopustu, bila sva že v Avstriji, Italiji in zadnja dva dneva v Portorožu. Tu sva se ustavila zaradi hribov, nato pa se bova odpravila na Bled,« sta nam zaupala.