Vodja Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu in glavna organizatorka pogovora v Pliberku Martina Piko - Rustia

Dediščina hišnih in ledinskih imen

V kulturnem domu v Pliberku v Podjuni na Koroškem bo v sredo, 16. septembra, popoldne pogovor z naslovom Pokrajina in identiteta – zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina. Začel se bo ob 14. uri in bo trajal do 18. ure, potem pa bo še odprtje razstave. Organizatorja prireditve sta Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca in dežela Koroška in je del praznovanja 100. obletnice plebiscita (100 let koroškega plebiscita – 100 Jahre Kaerntner Volksabstimmung), ki poteka pod geslom CarinthiJA 2020. Organizatorjem pogovora in razstave, ki jih vodi predstojnica Jarnikovega inštituta Martina Piko - Rustia, je uspelo zagotoviti udeležbo uglednih raziskovalcev in tudi županov občin, v katerih so zbirali stara hišna in ledinska imena, nekatere od njih pa so vključene tudi v projekt Geološki park Karavanke.

Zbiranje starih slovenskih hišnih in ledinskih imen se je na Koroškem začelo že pred več kot desetimi leti in je bilo ugodno sprejeto tako med slovensko kot tudi med nemško govorečimi deželani. Pokazalo se je, da so ta imena zasidrana v zavesti ljudi in da so del zgodovine njihove domovine, treba pa jih je ponovno iz pozabe dvigniti v javno življenje. Pred desetimi leti so bila ta imena uvrščena v državni seznam nesnovne kulturne dediščine avstrijske komisije UNESCO. Zbiranje je dobilo tudi čezmejno razsežnost, saj se je razvilo sodelovanje zbiralcev in raziskovalcev teh imen na slovenski oziroma gorenjski in koroški strani.

Predsedniki tudi o manjšinah

O položaju slovenske manjšine na Koroškem so se v torek pogovarjali tudi avstrijski zvezni kancler Sebastian Kurz, ki je obiskal Slovenijo, in predsednika slovenske države in vlade Borut Pahor in Janez Janša. Ocenili so, da letošnja stota obletnica plebiscita in obetajoče pozitivno ozračje strpnosti dajeta več možnosti za reševanje problemov slovenske manjšine kot v preteklosti, ko takšnih razmer ni bilo. Avstrijski kancler, ki je skupaj z našim predsednikom vlade preplezal Slovensko smer v severni steni Triglava, je povedal, da slovenska manjšina letos lahko pričakuje tako imenovani »plebiscitni dar« in več državnih podpor v prihodnje. Je pa avstrijska stran ponovno odprla vprašanje položaja nemško govoreče skupine ljudi v Sloveniji in morebitne graditve drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem.