Radikalnih ukrepov si ne želimo

Včeraj so v državi testirali rekordno število ljudi, 2758, in ugotovili rekordno število okuženih, 108. Če smo še pred časom govorili o porastu okužb v starostni skupini od 25. do 44. let, je trenutno širjenje novega koronavirusa razpršeno, okužbe prihajajo tudi v domove za starejše. Vrtčevskim otrokom in otrokom prve triade osnove šole, ki bodo zboleli, odslej ne bo treba takoj na test za novi koronavirus. Valiconova raziskava pa je pokazala deljeno mnenje javnosti o ukrepih ob začetku šolskega leta.

Ljubljana – Včeraj so v Sloveniji opravili največ testiranj na okužbe z novim koronavirusom do zdaj, 2758, ugotovili so 108 novih okužb, od tega pet v Kamniku, tri v Kranju, po eno pa v Domžalah, Tržiču in Radovljici. Nihče zaradi covida-19 ni umrl, skupaj do zdaj 135. Hospitaliziranih je 27 bolnikov, od tega jih je pet v intenzivni negi. Uradni vladni govorec Jelko Kacin je na današnji novinarski konferenci povedal, da nas je drugi val ujel prej, kot so sprva menili, torej še pred jesenjo. »Brez identifikacije virov okužb širjenja virusa ne moremo preprečiti. Šolski sistem deluje in bo še naprej. Omejitve gibanja na občine ne bo. Radikalnih ukrepov si ne želimo. Posebej pozorno spremljamo tudi stanje v domovih za starejše,« je nekaj Kacinovih poudarkov. Kot je pojasnil, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sprejel več reorganizacijskih in kadrovskih ukrepov za obvladovanje širjenja virusa. Dodatne ukrepe že sprejemajo nekatere evropske države. Zadnji podatki o covidu-19 kažejo, da se število smrti zaradi te bolezni v svetu bliža milijonu, da so po svetu od izbruha pandemije zaznali 27 milijonov okuženih, od tega približno 2,5 milijona v Evropi, v Sloveniji blizu 3500.

Kumulativna incidenca 34 na 100 tisoč prebivalcev

Aktivnih primerov v Sloveniji je dobrih sedemsto, štirinajstdnevna kumulativna incidenca obolelih na 100 tisoč prebivalcev je 34, v Evropski uniji se že bliža številu 60. Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ dr. Mario Fafangel: »Kaj je zdaj drugače glede na marec, april, ko so bile države zaprte in zdaj niso? Zdaj poskušamo novo pot, kjer bomo z drugimi ukrepi družbo imeli odprto in plesali z virusom še naprej. Za zdaj še ni jasno, kdo ta ples vodi. Moramo pa delovati kot ansambel, privzeti nova vedenja v vsakdanje življenje. Če smo še pred časom govorili o porastu okužb v starostni skupini od 25 do 44 let, je trenutno širjenje virusa že razpršeno. Okužbe prihajajo v domove za starejše, kar bo starostno strukturo obolelih potisnilo navzgor.«

Tudi Fafangel je potrdil večkrat povedano v zadnjem času, da virus v večini primerov zdaj kroži znotraj države (zelo malo je vnosov iz tujine) ali pa je vir neznan. »Z več testiranji »ujamemo« tisto, kar se dogaja v državi. Pomembno je, da je tudi testiranje hitro, da se okužba ne širi in da so kontakti najdeni in zavarovani. Na epidemiološkem delu za testiranja krepimo kapacitete, a to ne bo pomagalo, če ne bomo krepili tudi kapacitet odvzemnih mest in laboratorijev«.

Spremembe pri testiranju za mlajše otroke

Vrtčevskim otrokom in otrokom prve triade osnove šole, ki bodo zboleli, odslej ne bo treba takoj na test za novi koronavirus. Otroci z malo povišano telesno temperaturo in drugimi znaki (izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, prebavne težave) se bodo lahko pozdravili doma brez odvzema brisa. »Takrat, kadar pri otroku temperatura naraste, merjena pod pazduho nad 38 stopinj Celzija, kadar se pridruži suh, dražeč kašelj, kadar ima otrok večji glavobol, kadar reče, da slabše okuša in voha, ali pa kadar so poleg respiratornih znakov zraven še driska, bruhanje, to pa je že stvar, ki zahteva testiranje na covid,« je za TV Slovenija pojasnil Denis Baš, podpredsednik sekcije za primarno pediatrijo. Na testiranje bodo še naprej morali otroci od 10. leta naprej in mlajši otroci ob naslednjih bolezenskih znakih.

Od vseh nas je odvisno ...

Da se vsakdanje življenje ne bi ustavilo, Mario Fafangel priporoča upoštevanje fizične distance, nošenje zaščitnih mask, higieno rok in uporabo aplikacije: »Od vseh nas je odvisno, da se naučimo novega načina življenja, ki ga je prinesel virus.«

Karantena pa bo na priporočilo svetovalne strokovne skupine za covid-19 in z odločitvijo vlade enotna za vse. To pomeni, da bodo od 13. septembra odrejene karantenske odločbe 10 dni trajale tako tiste, ki jih bodo odredili na mejah, kot tiste, ki jih bodo izdali epidemiologi.

Osebno počutje primerljivo s počutjem konec marca

Zadnja Valiconova javnomnenjska razsikava je pokazala deljeno mnenje javnosti o ukrepih ob začetku šolskega leta. Za učence nad 12. letom starosti so priporočene maske v skupnih prostorih, nekatere izvenšolske dejavnosti se ne izvajajo, ponekod otroci jedo kosilo v razredu ... 47 odstotkov vprašanih meni, da so ukrepi pretirani (34 odstotkov) ali celo nepotrebni (13 odstotkov), 45 odstotkov pa, da so ustrezni. Za sedem odstotkov vprašanih so ti ukrepi premili oziroma nezadostni. Dve tretjini vprašanih pričakuje posamezne izbruhe na posameznih šolah, čemur smo že priča, preostala tretjina pa je razdeljena na pol: bodisi menijo, da se bo virus zdaj širil še hitreje, bodisi menijo, da začetek šolskega leta ne bo imel večjega vpliva na širjenje virusa.

V zadnjih dveh tednih se je statistično značilno spremenila ocena ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa. Delež tistih, ki jih ocenjujejo kot ravno pravšnje, je ostal enak (38 odstotkov), zamenjala pa sta se deleža ocene, da so premalo oziroma prestrogi – ponovno je delež ocene prestrogi presegel eno tretjino vprašanih (35 odstotkov), kar so nazadnje izmerili v sredini junija. Da so ukrepi premalo strogi, meni dobra četrtina vprašanih (27 odstotkov), kar je najnižji delež v zadnjih dveh mesecih.

Dolgotrajnost novih razmer in slej ko prej tudi začetek novega šolskega leta v novih razmerah, a hkrati tudi zanesljivi znanilec prihoda jeseni in zime, o kateri je v kontekstu širjenja virusa vedno več govora tudi v medijih, so po Valiconovi oceni glavni vzroki, ki so botrovali do sedaj najslabši oceni osebnega počutja, od začetka raziskave #Novanormalnost marca letos. Tokrat dobra polovica vprašanih (51 odstotkov) situacijo opisuje z odgovorom »neprijetna, utrujajoča«, kar je več kot dvakrat več kot na začetku junija, po razglasitvi uradnega konca epidemije, ko so izmerili do sedaj najboljšo oceno osebnega počutja. »V jesen torej vstopamo s precej slabšim razpoloženjem, ki je primerljiv kvečjemu z osebnim počutjem konec marca letos,« še kažejo podatki iz Valiconove javnomnenjske raziskave, ki so jo na vzorcu 543 vprašanih opravili med 4. in 7. septembrom.