Bolj stare, bolj skeglane

Jeseniškemu gledališču so se pred petimi leti pridružile seniorke, skupina veselih upokojenk, ki pod vodstvom Nike Brgant ustvarja že svojo drugo predstavo. V prvi so v večnost poslale koledar z golimi fotografijami, zdaj se bodo prelevile v ognjevite navijačice. Kot pravijo, so na odru našle nekaj, kar jih v tretjem življenjskem obdobju izpolnjuje in izpopolnjuje.

Bolj stare, bolj skeglane – tak je naslov najnovejše komedije, ki bo jeseniški oder zatresla od smeha v začetku novembra. Pripravlja jo skupina seniork pod vodstvom Nike Brgant, ki je pred petimi leti skupaj s Katjo Stušek k sodelovanju v gledališki šoli povabila – upokojenke. Takrat se jih je odzvalo štirinajst. »Kar tako, malo sem prišla pogledat,« je rekla večina od njih in večina tudi ostala. Seniorke so postale nepogrešljiv del jeseniške igralske družine, in kot pravi Nika Brgant, so »pogledale in spregledale, da je to tisto, kar jih lahko v določenem življenjskem obdobju izpolni in izpopolni. Ostale so, postale nerazdružljiva ekipa. Dekleta so pogumna, ne bojijo se izzivov, projekte obogatijo s svojimi idejami in ni čudno, da kamor pridejo, pustijo svoj pečat.«

V svojem prvem projektu Najlepše, najboljše in najbolj slečene so v večnost poslale koledar z golimi fotografijami, s komedijo navduševale na različnih odrih, na festivalu v Pekrah pa celo osvojile posebno nagrado za kolektivno igro.

Postale bodo ognjevite navijačice

Tik pred letošnjo epidemijo so se lotile novega projekta, tudi tokrat po scenariju in v režiji Nike Brgant, »odštekana« komedija pa ima naslov Bolj stare, bolj skeglane. Tokrat se bodo prelevile v ognjevite navijačice ...

»Po nekem čudnem naključju se na tribuni balinišča začne zbirati prav prijetna in predvsem raznolika skupina starejših gospa. Nekatere tam posedajo, ker je bolje kot sedeti doma, druge podpirajo moža ali prijatelja, tretje pridejo pogledat, kakšni moški balinajo, ali pa zgolj slučajno pridejo mimo in se zapletejo v to prijetno žensko družbo. Pa vendar je balinanje dokaj dolgočasno. Zato začnejo balinarje spodbujati. Mogoče bolj zato, da bi jih moški opazili? Nekako se začnejo zabavati na svoj račun in vedno bolj razmišljajo o svoji 'navijaški karieri': o sloganu, o koreografiji, o oblekah ...« vsebino razkriva režiserka. Kot pravi, je tekst, ki ni preveč zahteven, nastajal sproti, skozi improvizacijo, igralke so v karakterje vključile tudi veliko sebe.

Premiero so načrtovale že za april, a so gledališče zaradi epidemije sredi marca zaprli. Tako so se seniorke začele ponovno dobivati pred kratkim, vadijo enkrat do dvakrat na teden, vaje pa so, kot smo se prepričali tudi sami, vselej polne smeha in pozitivne ženske energije. Najmlajša igralka ima 52 let, najstarejša pa ... »Je ni!« so si enotna dekleta, ki imajo za sabo pestre življenjske izkušnje in preizkušnje.

Spremeni življenje, dokler ga zmoreš

Tudi Sandra Rebek, ki se je dekletom pridružila zadnja, kot pravi, da bi si popestrila življenje. »Nikoli ni bilo časa za gledališče. Zdaj pa je hčerka zrasla, nisem več v službi in zdelo se mi je, da je prišel čas zame. Del procesa sprejemanja bolezni pa je bilo tudi zavedanje, da moraš spremeniti življenje, dokler ga zmoreš.« Na odru uživa, kot pravi, pa skozi igro odkriva tudi samo sebe. »Igram vlogo Ivane, ki živi nekako v svojem začaranem svetu s psičko, ki jo nenehno išče. Kar je tudi zares slika mojega življenja! Vloge so neko naše zrcalo ...« Kot dodaja, so jo dekleta sprejele s toplim objemom, materinsko. »Ubogam pa jih!« se šegavo zasmeji najmlajša članica igralske družine.

»Zdaj sem pa na vrsti jaz!«

Milena Šimnic je v skupini že od začetka in pravi, da se imajo super, da se vsakič, ko so skupaj, noro zabavajo. In da res drži, kar pravi naslov predstave: bolj stare, bolj 'skeglane'. »To so res super leta in fajn obdobje. Greš tja, kjer je luštno, v življenju ti ni treba biti več resen, ni ti treba več izbirati besed. Iz dneva v dan se ti dogaja kaj 'skeglanega',« razlaga v smehu. A ni bilo vedno tako, kar pet od enajstih deklet ima za seboj resne zdravstvene preizkušnje, izkušnjo raka. A to jih je le še okrepilo: »To ti da zagon, da vzameš življenje v svoje roke in si rečeš: Zdaj sem pa na vrsti jaz in moje želje!«