Dvojezična Koroška v besedi in sliki
V letu stote obletnice plebiscita se vrstijo srečanja med predstavniki Republike Slovenije in Republike Avstrije. V soboto (jutri), 19. septembra, ob 11. uri se bosta v Globasnici (Globasnitz) srečala predsednika avstrijskega in slovenskega državnega zbora Wolfgang Sobotka in Igor Zorčič. Popoldne bosta obiskala še Muzej Peršman v Podpeci nad Železno Kaplo in se srečala s potomci Peršmanove družine. Nemški vojaki in policisti so 25. aprila 1945 umorili enajst njenih članov.
Na vrtu Lili Novy ob stavbi Društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN kluba v Ljubljani so v ponedeljek zvečer predstavili zanimivo publikacijo: zbornik z naslovom Unser Kaernten – Naša Koroška, literarni poskus obdelave. V okviru deželnega projekta v počastitev 100. obletnice koroškega plebiscita so ga izdali Mohorjeva iz Celovca, Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji in deželna Zveza koroških pisateljic in pisateljev. V njem predstavlja svoja dela štirideset koroških literarnih ustvarjalcev, od katerih jih je dvajset napisalo svoja dela v slovenščini, dvajset pa v nemščini, urednik Adrian Kert pa je vanj vključil še dvajset likovnih poslikav, ki jih je izbrala Tanja Prušnik. Še pred desetimi leti bi bila misel na izdajo zbornika s takšno vsebino utopična. Današnji koroški časi so očitno drugačni …
Ponedeljkova predstavitev v Ljubljani je bila prva v Sloveniji. Predsednica slovenskega PEN kluba Ifigenija Simonovič je povedala, da nekateri v zborniku zastopani avtorji pišejo v obeh jezikih, sama knjiga pa z besedo in sliko predstavlja vzdušje v deželi. Direktor Mohorjeve iz Celovca Franc Kelih pa je dejal, da je to posebna knjiga, saj se medsebojno bogatita oba jezika. Ivana Kampuš je prebrala pozdravne besede predsednika Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nika Kuppra, Gabrielle Russwurm - Biro pa je nagovorila udeležence večera v imenu Zveze koroških pisateljic in pisateljev.
Na oder so stopili nekateri avtorji, zastopani v knjigi. Svoja dela so brali: Gabrielle Russwurm - Biro, Herbert Fleck, Karin Prucha, Claudia Rosenwirth - Fendre, Alfred Woschitz in Ivana Kampuš, ki je nemška besedila prevedla v slovenščino.