Ustavno sodišče je ocenilo, da začasna omejitev gibanja na občine v prvem valu epidemije covida-19 ni bila v neskladju z ustavo. / Foto: Gorazd Kavčič

Omejitev gibanja ni bila v neskladju z ustavo

Poseg v svobodo gibanja ustavno dopusten

Ustavno sodišče je v sredo sporočilo svojo odločitev, da začasna omejitev gibanja na občine v prvem valu epidemije covida-19 ni bila v neskladju z ustavo. Po oceni ustavnega sodišča so izpodbijane določbe, ki so s prepovedjo gibanja izven občine prebivališča uveljavile poseg v pravico do svobode gibanja, zasledovale ustavno dopusten cilj in niso bile prekomerne. Poseg v svobodo gibanja z namenom preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni je ustavno dopusten, če oblast z razumnimi razlogi že v času uvedbe ukrepa izkaže upoštevno verjetnost, da bi tak poseg lahko zaznavno prispeval k preprečevanju širjenja nalezljive bolezni, je navedlo sodišče, ki meni, da je bila izkazana upoštevna verjetnost, da bi – glede na takratne podatke – prepoved gibanja izven občine prebivališča lahko prispevala k zmanjševanju ali upočasnjevanju širjenja bolezni covid-19 – predvsem z zmanjševanjem števila dejanskih stikov med osebami, ki so prebivale na območjih z višjim številom okužb, in osebami na območjih z nižjim številom okužb ali celo brez njih. Sodišče še opozarja, da je šlo za okoliščine, ki so se pojavile prvič, v katerih tudi primerjalno ne obstajajo preverjene dobre prakse in ki očitno terjajo aktivno delovanje državnih oblasti. Glede na tedanjo epidemiološko sliko tako vlada ni mogla predvidevati, da bo zgolj s pomočjo že uvedenih ukrepov mogoče preprečiti širjenje okužbe do te mere, da bi lahko bila vsem bolnikom glede na dejanske zmogljivosti sistema zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba.

Na Okrešlju položili temeljni kamen

Na Okrešlju so v sredo ob prisotnosti predsednika vlade Janeza Janše in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška položili temeljni kamen novega planinskega doma, jutri pa bodo prostovoljci že začeli betonirati temeljno ploščo. Če bo denarja dovolj in vreme naklonjeno gradnji, bi lahko novi Frischaufov dom prve goste sprejel leta 2022, so napovedali. Nov dom gradijo, ker je stari novembra lani zgorel zaradi napake na električni omarici. To je bil že drugi pogoreli dom Planinskega društva Celje Matica v zadnjih letih; jeseni 2017 je pogorel Kocbekov dom na Korošici. Novi Frischaufov dom, ki ga je zasnoval arhitekturni biro Kultivator iz Celja, bo sodobno grajen in primerljiv s podobnimi sodobnimi planinskimi domovi v tujini. Pritličje bo grajeno iz lahke opeke, vsa nadstropja pa bodo zgrajena po lesno-skeletnem montažnem sistemu. Ostrešje bo leseno in izolirano. Objekt bo energetsko varčen. Imel bo sedem sob in skupna ležišča, skupaj 49 ležišč. Prav tako bodo imeli skupen večnamenski prostor, ki bo omogočal izvedbo različnih delavnic in izobraževanj. Centralni prostor doma bo svetla jedilnica v pritličju, ki bo ponujala okoli 80 sedežev, mize pa bodo tudi v okolici doma, je pojasnil generalni sekretar PZS Matej Planko. Ocenjena vrednost projekta je 1,15 milijona evrov. Večino denarja bodo zagotovili iz lastnih virov, donacij in sponzorstev ter iz različnih javnih razpisov. Na pomoč bo priskočila tudi država, saj so poslanci novembra lani ob sprejemanju proračunov za leti 2020 in 2021 za obnovo obeh domov namenili 400 tisoč evrov.

Pahor: preveč nestrpnosti

V torek smo v Sloveniji zaznamovali državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. »Primorce nas je zgodovinska usoda po prvi svetovni vojni proti naši volji pahnila izven okvirjev matičnega naroda. Upor proti fašizmu in partizanski boj pa sta nas po naši volji po drugi svetovni vojni vrnila v skupno domovino,« je na slovesnosti v Ankaranu, potekala je v soboto, dejal predsednik republike Borut Pahor. Kot je poudaril, je med nami vse preveč nestrpnosti in sovraštva, »to pa ni prihodnost, ki je obetavna«. Naša odgovornost je, da krepimo tiste demokratične in državotvorne vrednote, ki so gradnik obetavne prihodnosti, je pozval.

Poslanci danes o interpelaciji Hojsa

Državni zbor bo danes obravnaval interpelacijo notranjega ministra Aleša Hojsa, kar je bilo sicer predvideno že za ponedeljek, a so se v četrtek prejšnji teden odločili, da sejo prestavijo. S tem ni bilo treba organizirati seje na daljavo, ki so jo v LMŠ predlagali zaradi karantene in samoizolacije nekaterih njihovih poslancev. Ker je karantena že potekla, bo jutrišnja izredna seja potekala kot običajno. Interpelacijo so vložili LMŠ, SD, Levica in SAB, predvsem zaradi odločitve ministrstva, da odpravi prepoved koncerta spornega hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thom­psona v Mariboru.