Filozof Hegel (1770–1831) in njegovi študenti med predavanjem v Berlinu, litografija Franza Kuglerja iz leta 1828 / Foto: Wikipedija

Heglovih dvesto petdeset

Pred 250 leti, 27. avgusta 1770, se je v Stuttgartu rodil Georg Wilhelm Friedrich Hegel. Postal je eden največjih mislecev v zgodovini človeštva. Umrl je 14. novembra 1831 v Berlinu, domnevno zaradi kolere – takratne epidemije …

Minervina sova

»To jutranjo zarjo klenejšega duha jaz pozdravljam, njega kličem, edino z njim se ukvarjam, saj trdim, da filozofija mora imeti vsebinskost, in bom to vsebinskost razvil pred vami; nasploh pa kličem zraven duha mladosti, kajti mladost je lepi čas življenja, ki še ni ujet v sistem omejenih smotrov nuje in je za sebe sposoben svobode brezinteresnega ukvarjanja z znanostjo; prav tako mladost še ni obremenjena z negativnim duhom nečimrnosti, z brezvsebinskostjo tega zgolj kritičnega naprezanja. Srce, ki je še zdravo, ima še pogum, da zahteva resnico, in kraljestvo resnice je tisto, v čemer ima filozofija svoj dom, kar si ona izgradi in česar smo deležni skozi njen študij. Kar je v življenju resnično in veliko in božansko, je to na podlagi ideje; cilj filozofije je, da jo dojame v njeni resnični podobi in občosti. Narava je tako zavezana, da um izpelje le z nujnostjo; kraljestvo duha pa je kraljestvo svobode, – vse, kar drži skupaj človeško življenje, kar ima vrednost in velja, je duhovne narave; in kraljestvo duha eksistira edino skozi zavest resnice in pravice, skozi dojetje ideje.« (Vir: Oris filozofije pravice) / Pa še nekaj navedkov iz Heglovih del. O zgodovini in duhu: »Neogibnost, narava in zgodovina so le orodje razodetij duha.« O človeku: »Človek ni nič drugega kot njegova dejanja.« O strasti: »V svetu niso dosegli ničesar velikega brez strasti.« O celoti in delu: »Kadar želimo videti hrast v silnosti njegovega debla, širjavi njegovih vej in množici njegovega listja, nismo zadovoljni, če nam na tem mestu pokažejo želod.« O svobodi: »O nobeni drugi ideji se ne ve tako splošno kot o svobodi, da je nedoločena, dvoumna in zmožna največjih nesporazumov ter jim zavoljo tega dejansko podvržena, in nobena ni v rabi s tako malo zavesti.« / Navedli smo torej nekaj odlomkov iz Heglovih del, da bi si lahko predstavljali, kako je razmišljal. Najvišja postavka njegove filozofije je um. Ta se odtuji od samega sebe, potem pa se skozi neživo in živo naravo vrača k zavedanju samega sebe, tega pa doseže v človeku v svoji najvišjih oblikah – v umetnosti, religiji in filozofiji (Heglovi), v kateri se razkrije kot absolutni duh. V Uvodu v Filozofijo pravice, iz katerega je prvi odlomek, je Hegel zapisal svoj najbrž najslovitejši stavek: »Minervina sova poleti šele, ko pada mrak.« Ta stavek se je največkrat razumel tako, da filozofija pride vselej prepozno, tedaj, ko je svet že izgotovljen, torej prepozno, da bi ga spreminjala, lahko ga kvečjemu spozna. Marx je temu nasproti postavil slovito geslo, da so filozofi svet le tako ali drugače interpretirali, gre pa za to, da ga spremenimo. To sta dve temeljni poziciji oziroma možnosti človeka v odnosu do sveta. Prva je, da ga le opazuje in ob njem razmišlja, druga je, da dejavno posega vanj in ga poskuša spremeniti, če ne gre drugače, tudi na silo. Kaj se pri tem lahko zgodi, pa smo videli v obdobjih revolucionarnega terorja, tako v francoski kot v ruski revoluciji, pa v kitajski kulturni revoluciji in ne nazadnje pri nas v nasilnih dejanjih ob koncu druge svetovne vojne … Seveda to ni Heglova krivda, veličastni lok njegovega mišljenja se pne visoko nad vsem tem, na vrhu tega loka pa dogajanje pod seboj kontemplira Minervina sova …

Ogroženo ribištvo

»Prihodnja desetletja bodo številnim vrstam prinesla boj z visokimi temperaturami, ki bodo višje od tistih, znotraj katerih se vrste lahko razvijajo in napredujejo. To bo imelo močan vpliv na populacijo in vzorce razširjenosti morskih vrst. Manj rib pomeni tudi manj hrane in manj prihodka za tiste, katerih življenje je odvisno od morja. Posledice toplejših oceanov bodo imele velik in nesorazmeren vpliv na male ribiče, ki prispevajo polovico svetovne proizvodnje rib … Če se bodo emisije CO2 še naprej gibale po zdajšnji poti, lahko pričakujemo množično izumrtje morskih vrst in uničenje številnih morskih ekosistemov. Če še naprej ostanemo neaktivni in ne ukrepamo, bomo utrpeli velike izgube. Milijoni ljudi bodo ostali brez sredstev za življenje in ne bodo imeli česa dati na krožnik …« To je povedal Philipp Kanstinger, strokovnjak za morja in oceane pri WWF (Svetovna organizacija za varstvo narave). To se bo zgodilo, če bo temperatura zrasla več kot 1,5 stopinje Celzija. Prizadeti pa bodo predvsem mali ribiči, ki se z ribolovom preživljajo.

Nevarni NYC

Leta 2001 napad islamistov, leta 2008 napad finančne krize, zdaj napad pandemije. Velemesto New York City postaja eno najbolj nevarnih na svetu. Kaj na vse to poreče Minervina sova?