O potujočih pevcih po detektivsko

Marija Klobčar, kamniška etnologinja, ki že več kot dvajset let raziskuje v okviru Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je izdala novo v knjigo, v kateri se posveča doslej prezrti tematiki potujočih pevcev na Slovenskem.

Marija Klobčar je s svojim strokovnim delom v domačem Kamniku doslej pustila že neizbrisen pečat. Njeni knjigi Kamničani med izročilom in sodobnostjo in Na poti v Kamnik sta izjemen prispevek k razumevanju preteklosti in načina življenja njenih soobčanov, in čeprav se zadnjih dvajset let aktivno posveča ljudski pesmi, pevcem in glasbeni dediščini vseh Slovencev, je navdih za zadnjo knjigo znova našla doma.

»Povsod po Evropi so poznali nastope potujočih pevcev, ki so predvsem ob sejmih uprizarjali zgodbe s petjem in bili zelo priljubljeni, saj so na ljudem dostopen način širili t. i. pesemske vesti. A v stroki je veljalo, da na Slovenskem potujočih pevcev ni bilo. Ker pa sem se pri svojem delu nenehno soočala z različnimi drobci, ki so nakazovali, da to ne drži, sem se leta 2007 tematike lotila bolj poglobljeno. Virov ni bilo veliko, a se jim je splačalo slediti. Moja pričakovanja so bila ob začetku dela povsem drugačna, kazalo je namreč, da bom raziskovala novejša obdobja, a so me viri vodili v precej oddaljeni čas in zelo spremenili mojo predstavo o potujočih pevcih. Priznam, da je bilo to področje v primerjavi z drugimi mojimi etnološkimi študijami pravo detektivsko delo,« se je slikovito izrazila avtorica in poslušalcem na predstavitvi knjige, ki nosi naslov Poslušajte štimo mojo – Potujoči pevci na Slovenskem, predstavila različna zgodovinska obdobja – vse od predkrščanskih naprej, kjer so potujoči pevci, slovenski jezik in širjenje pesemskega izročila imeli pomembno vlogo. Poudarila je, da je enega od virov, ki jo je k raziskavi najbolj spodbudil, našla v domačem Kamniku. Leta 1928 je Josip Suchy v Spominih Krištofovega Pepčka v enem od zapisov opisal nastop pevca moravskega porekla na sejmu v Kamniku.

Knjiga razgrinja zelo pomembno in doslej slabo znano področje slovenske zgodovine. Osvetljuje različne skupine potujočih pevcev (sejmarske pevce, potujoče rokodelce in prodajalce, godce, berače in slepe pevce ter Rome) in njihov pomen tako znotraj slovenskega prostora kot njihovo vlogo pri vpetosti Slovencev v evropsko zgodovino. Marija Klobčar se dotakne vloge potujočih pevcev v času vitezov, pomena pesemskega obveščanja, saj so bili potujoči pevci nekdaj eni najpomembnejših prenašalcev novic, vpliv tiska na potujoče pevce …

Kot je poudarila, je ena njenih glavnih ugotovitev ta, da so potujoči pevci vsekakor bili tudi pri nas ter da se pesmi nekdaj niso prenašale le med preprostimi in nepismenimi, ampak tudi med izobraženimi.

Več kot tristo strani debela monografija je tako edinstvena pri nas, avtorica pa jo je predstavila z besedo, sliko in pesmijo. Pri tem so ji pomagali tudi uveljavljeni glasbeniki Ljoba Jenče, Domen Marinič in Jani Kovačič.