Nevarnost za prašiče

Afriška prašičja kuga se vse bolj širi po Evropi, prvi primer so prejšnji teden potrdili tudi v Nemčiji.

V Sloveniji afriške prašičje kuge še niso odkrili, vendar je širjenje kuge iz vzhoda Evrope proti zahodu tveganje tudi za domače in divje prašiče v Sloveniji.

Kranj – Afriška prašičja kuga (AFK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi, a povzroča veliko gospodarsko škodo.

V preteklosti je bila, kot pove že ime, omejena na Afriko, a se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila v baltske države, na Poljsko, Češko, v Romunijo, Srbijo, Italijo ... Prejšnji teden so prvi primer potrdili v Nemčiji, kjer so v deželi Brandenburg v bližini nemško-poljske meje našli že močno razkrojen trup divje svinje, ki je bil okužen z virusom kuge. Odkar se je kuga pojavila pri prašičih na zahodu Poljske, je Nemčija vzdolž meje povečala nadzor in začela graditi ograjo, ki bi preprečevala prehod (okuženih) divjih prašičev med državama, na tem območju pa je tudi okrepila odstrel divjih prašičev. Ker je Nemčija ena največjih svetovnih izvoznic svinjine, se lahko zgodi, da bo bolezen ogrozila tako nemški kot evropski trg svinjine.

V Sloveniji doslej afriške prašičje kuge še niso odkrili, vendar pa v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da širjenje kuge iz vzhoda Evrope proti zahodu predstavlja vse večje tveganje tudi za domače in divje prašiče v Sloveniji. Na bolezen pri domačih prašičih posumijo, če pride do nenadnega pogina, ne da bi prašiči kazali očitne klinične znake. Prašiči imajo lahko povišano telesno temperaturo, po koži na vršičkih uhljev, na repu in na spodnjih delih okončin, na prsih in trebuhu se pojavijo rdečine, živali so neješče in brezvoljne, pojavijo se lahko bruhanje in driska ter motnje v gibanju. Pri divjih prašičih se bolezen kaže kot nenaden pogin večjega števila živali na določenem območju.

Bolezen povzroča pri domačih prašičih predvsem gospodarsko škodo – pogin živali (smrtnost je lahko tudi 100-odstotna) pa tudi omejitve pri trgovanju, pri divjih prašičih se populacija zaradi kuge lahko občutno zmanjša ali celo izgine, na okuženih območjih lahko pride tudi do omejitve ali popolne prepovedi lova.

Ker za bolezen ni cepiva niti zdravljenja, je najboljši ukrep preventiva, pri tem pa imajo pomembno vlogo rejci in lovci. Če posumijo pri prašičih na afriško prašičjo kugo, naj o tem obvestijo upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali center za obveščanje.