Srečanje pridelovalcev koruze
Pridelovalci so si ogledali poskusni nasad koruze in prisluhnili predstavitvi letošnjih pogojev pridelovanja koruze in ekonomiki pridelovanja.
Primerjava podatkov iz analitičnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije kaže, da so bili letos pri pridelovanju koruze za siliranje stroški za seme za 2,5 odstotka višji kot pred petimi leti, stroški za fitofarmacevtska sredstva so bili višji za 1,7 odstotka, stroški domačega dela pa so bili zaradi zvišanja povprečne letne plače višji za dva odstotka. Stroški za gnojila so bili nižji za 5,4 odstotka.
Bitnje – Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Kranj, kmetija Šifrer iz Žabnice in semenarske hiše, ki kmetije oskrbujejo s koruznim semenom, so v sredo na Šifrerjevi njivi v Bitnjah pripravili tradicionalno strokovno srečanje pridelovalcev koruze. Udeleženci so si ogledali poskusni nasad z 28 hibridi iz šestih semenarskih hiš in prisluhnili predstavitvi letošnjih pogojev pridelovanja koruze in ekonomiki pridelovanja.
Kot je dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, so bili letos za rast in razvoj koruze dobri naravni pogoji. Padavin je bilo dovolj, temperature so bile optimalne, nadpovprečno je bilo tudi sonca. Z boleznimi in škodljivci ni bilo večjih problemov. Kar zadeva koruznega hrošča, ki ga na Gorenjskem spremljajo od leta 2007 dalje, ugotavljajo, da se je hrošč na Gorenjskem ustalil in da se bodo pridelovalci morali navaditi z njim živeti. V zadnjih treh letih ostaja na približno enaki, a dokaj visoki ravni, pri tem pa so med posameznimi lokacijami razlike. Tam, kjer pri pridelovanju upoštevajo kolobar, je hrošča manj kot tam, kjer ne kolobarijo.
»Letos imamo lepe koruze, pridelek bo dober, običajno je tako enkrat na deset let,« je dejala Kalanova in pohvalila pridelovalce, da znajo že sami zelo dobro določiti, kdaj je koruza primerna za žetev.
In kako je letos z ekonomiko pridelovanja koruze? Ana Demšar - Benedičič, specialistka za ekonomiko kmetijstva v KGZ Kranj, je dejala, da po analitični kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije znašajo stroški pridelovanja pri neto hektarskem pridelku petdeset ton koruzne silaže (v silosu) 2210 evrov na hektar, stroški, zmanjšani za proračunske podpore (subvencije in vračilo trošarine), pa nekaj manj kot 1900 evrov. Cena, ki pokriva spremenljive stroške pridelovanja, pa znaša okrog 1100 evrov na hektar. A ker je letos dobra letina in bo ponudba verjetno celo večja od povpraševanja, se bo cena stoječe koruze na trgu verjetno gibala okrog tisoč evrov na hektar.
»Ta cena je nižja kot v letih, ko je koruzne silaže manjkalo, takrat se je gibala od 1200 do 1300 evrov za hektar,« je dejala Ana Demšar - Benedičič. Kmete je tudi pozvala, da naj bodo na kmetijah pozorni na stroške pridelovanja, ki niso samo direktni pridelovalni stroški (seme, gnojila, škropiva, gorivo ...), pač pa tudi stalni stroški, predvsem stroški amortizacije strojev. Dodala je še, da naj tudi glede posameznih kmetijskih opravil izračunajo, kaj se jim bolj splača. Kot primer je navedla setev koruze – ali se bolj splača kupiti svojo sejalnico ali najeti storitev. Izračuni so seveda bolj naklonjeni najetju storitev. Ekonomika naj bo po mnenju Benedičičeve tudi pomemben kriterij pri odločitvi nakupa kmetijske mehanizacije, predvsem glede zmogljivosti strojev. Te naj ustrezajo potrebam kmetije.