Odkrili dediščino, ki je dota prihodnosti
Z odkritjem obeležja kiparja Petra Žiwobskega so v Spominskem parku znamenitih Podbrežanov v nedeljo sklenili 15. Taborske dneve. Dan prej so predstavili monografijo Podbreška znamenja vere in kulture avtorice Dragice Perne in se spomnili tudi letošnje dvajsetletnice Kulturnega društva Tabor Podbrezje.
Podbrezje – Taborski dnevi v organizaciji Kulturnega društva (KD) Tabor Podbrezje so minuli konec tedna potekali pod okriljem Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) z letošnjo temo Spoznaj? Varuj! Ohrani. Monografija Podbreška znamenja vere in kulture, ki so jo v soboto v Kulturnem domu predstavili javnosti, ustreza vsem trem zapovedim. Avtorica monografije je Dragica (Daca) Perne, oblikovala jo je Eva Remškar.
Monografija ima 152 strani, bogati jo petsto fotografij različnih formatov Mirka Kunšiča, Jožefa Perneta, dronski posnetki Luke Perneta. Veliko gradiva je Dragica Perne črpala iz diplomske naloge hčerke Lucije, največje veselje in pogum za delo pa ji je vlila publicistka, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva Dušica Kunaver, ki se je v podbreško dvorano javila prek spletne povezave. »Nekdo je zapisal, da je tale knjiga kot enciklopedija Podbrezij. Vesela sem, če je res tako,« je dejala Pernetova, ki je v monografijo zajela bogato sakralno kulturno dediščino, ki jo predstavljajo župnijska cerkev sv. Jakoba, taborski grič s cerkvijo Marije Sedem žalosti ter kapelo in križevim potom, številna znamenja in kapelice v Podbrezjah ter Pot kulturne dediščine z znamenitimi Podbrežani. Omenja znamenito Podbreško potico, v zaključnem delu pa je povzeto delo KD Tabor, ki letos obeležuje dvajsetletnico.
Koordinatorica DEKD Nataša Gorenc je dejala, da je knjiga poklon dediščini, kulturi in umetnosti z veliko ljubeznijo do spoštovanja domačega kraja, njegovih zgodovinskih in današnjih prebivalcev.
Taborske dneve so odprli v petek v Pirčevem domu s fotografsko razstavo natečaja za izbor biste kiparja in rezbarja Petra Žiwobskega. KD Tabor je dalo priložnost študentom Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki so ustvarjali pod mentorstvom profesorja Matjaža Počivavška.
V nedeljo so kip, delo študenta Denisa Vučka, odkrili v Spominskem parku znamenitih Podbrežanov ob župnijski cerkvi sv. Jakoba. Kot je povedal Jožef Perne, so za poljskega kiparja Žiwobskega izvedeli iz monografije o slovenskih cerkvah. O njem je mnogo zapisanega v knjigi raziskovalca umetnostne zgodovine in avtorja knjige Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem dr. Blaža Resmana. Žiwobski se je iz politično razdeljene Poljske na tedanjo Kranjsko preselil leta 1772. Novih priložnosti, kot je povzel Perne, je najprej iskal v Ljubljani, ker pa se je kiparski ceh zbal konkurence, so ga iz Ljubljane izgnali. Poljak je iskal novo priložnost na Gorenjskem. Nekaj časa je bil pomočnik v znani Vrbnikovi delavnici v Kranju, nato je dobil samostojno naročilo v podbreški farni cerkvi, kjer je izdelal tri nove baročne oltarje. Preselil se je v Srednjo vas pri Podbrezjah. Kiparsko delavnico je širil in dal odločilen pečat gorenjskemu poznobaročnemu cerkvenemu kiparstvu, kot je še poudaril Perne.
Zasluge za prepoznavnost Žiwobskega ima tudi nekdanji podbreški župnik Janez Rihar. Predsednica KD Tabor Dragica Perne verjame, da so bili Žiwobskemu dolžni posvetiti vse, kar se dogaja zanj in zaradi njega v dneh, ki sovpadajo s temo DEKD Spoznaj? Varuj! Ohrani. Slavnostni govornik na odkritju kipa je bil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Kot je dejal, so zgodovinske okoliščine v preteklosti povzročile številne migracije kulturnih in umetniških velikanov različnega stanu in rodu po vsem svetu, tudi mladega Žiwobskega. Podbrezje so ga sprejele. Kovšca je pohvalil stkane poljsko-slovenske vezi na različnih področjih; gre za jasno izrekanje spoštovanja, priznavanje talentov.
Nagovore sta imela tudi domači župan Ivan Meglič in poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki. Kip sta blagoslovila podbreški župnik Miha Lavrinec in škof dr. Anton Jamnik.