Jaz in najin zakon

Kdo je na prvem mestu v najinem zakonu? Jaz, ti, zakon, vrednote, ki naj bi jima sledila, otroci, premoženje … Ali naj poslušam sebe in svoje želje, ali tebe in tvoje zahteve, ali svetovalce vseh vrst? Na začetku zveze o tem seveda ne razmišljamo. V času zaljubljenosti to ni pomembno. Takrat se čas ustavi in vse, kar potrebujemo, je ljubljena oseba. Nato pride izgon iz raja in trdo delo, da pridemo nazaj v raj.

Zakonski oz. partnerski odnos je predvsem in najprej odnos, v katerem se srečujeta dve osebi. Vsak s svojo zgodovino, s svojimi talenti, s svojimi prednostmi in slabostmi. In vsak od naju ima tudi svobodno voljo, da se odloča, kaj bo s seboj naredil v tem najinem odnosu. Res je, da v najin odnos prinašam sebe, še bolj je pa res, da nisem sam. Kdo je torej na prvem mestu? Odgovor je dvoplasten. Najprej sem jaz na prvem mestu, nato si na prvem mestu ti – draga moja žena, dragi moj mož. Ali obratno, če želite! Torej v ljubezni do mene in do tebe ni razlik. Oba moram imeti rad.

Vendar pa moram jaz najprej pri sebi ugotoviti, kdo sem jaz, ki vsak dan vstopa v odnos s teboj. Zelo pogosto se na začetku naših zakonskih oz. partnerskih odnosov leta in leta osredotočamo na drugo osebo. Kako naj spoznam sebe, če stalno opazujem in komentiram, kaj si ti storila narobe, kaj si ti bleknil, kako si ti odreagiral v najinem prepiru, kako si ti grdo govoril o moji mami, kako si ti smešna in neumna … Tako izgubljamo priložnost spoznavati sebe. Zato moramo najprej spoznati sebe. Kateri del sebe prinašam v najin odnos. To je najprej moja naloga. Kdo sem jaz, kakšen sem jaz ob svojem možu, ob svoji ženi. Zakaj tako reagiram? Zakaj se umikam? Zakaj jaz napadam? Zakaj sem žaljiv? ... Drugo, težje poglavje pa je, kaj ob svojem partnerju doživljam? Kaj storim s svojimi strahovi? Kam in zakaj odganjam svojo tesnobo, ki mi jo on prebuja? Zakaj nočem govoriti o svojih težkih trenutkih s teboj? Kako je to nelogično – vodim podjetje, o posteljni telovadbi se domeniva, dobivam mednarodna priznanja, sposoben sem organizirati velike prireditve …, na vse »mile viže« pa se trudim, da ti ne bi odkril svojega notranjega doživljanja. Resnica je še ta, da jaz sam nočem od blizu pogledati, kaj nosim v sebi in kaj se nato odigrava med nama. Del sebe skrivam in odrivam od sebe stran.

Obstaja naravna zakonitost. Pozor! Preberite počasi! Večkrat! Moja distanca, moja oddaljenost, moja ne-bližina do sebe, moja zavestna razdalja, moj odnos do mojega notranjega sveta se avtomatsko, mimo moje volje (podzavestno), preseli v distanco, oddaljenost, ne-bližino, razdaljo med nama. In ker je pri tebi enako, postane najin odnos, oddaljenost, ne-bližina, hlad. Beda medsebojnega bivanja izhaja iz mojega in tvojega odnosa do sebe. Zato je nujno najprej spoznati sebe. Imeti se rad v nepopolnosti.