Zadnji ohranjeni mlin na vodo

Mlin Okroglo je zadnji ohranjeni mlin med številnimi mlini, ki so nekoč stali na zgornjem toku reke Save in njenih pritokih. Stoji pod vasjo Okroglo ob Mlinarjevem studencu in neposredno ob reki Savi. Star je približno petsto let in je deloval vse do leta 1971. Predstavil ga je Uroš Brankovič iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

Pred sto in več leti je bilo na območju današnje občine Naklo osem mlinov, še leta 1960 jih je delovalo pet. V letih po drugi svetovni vojni je bilo skupno v tedanji veliki občini Kranj kar 44 mlinov. Danes sta na ali ob reki Savi od izvira do Ljubljane le še dva, drugi je na Prebačevem, vendar je ta na Okroglem edini še tradicionalni na vodo in z mlinskimi kamni. Sedanjo podobo ima mlin od leta 1926, ko so ga obnovili po požaru. »Tedaj je zgorela večina stavbe, ohranjeni in s tem mnogo starejši pa so temelji s kletjo, kjer so bile v obokanem svinjaku tudi jasli za svinje,« je pojasnil Uroš Brankovič in dodal, da je bil zadnji znani lastnik mlina družina Markovič, ki pa je pred nekaj leti posest prodala slovensko-norveški družini.

Mlin je imel dva mlinska kamna, ki sta še vedno ohranjena: temen mlinski kamen za mletje črne in bel kamen za mletje bele moke, na primer pšenične, ržene, ovsene, ajdove. Imel je še kamen za mletje prašičjih otrobov in stope, s katerimi so predelovali ječmen v ješprenj in proso v proseno kašo. Svetel mlinski kamen je iz konglomeratne kamnine iz bližnjega kamnoloma z obrobja Udin boršta na Polici, kjer so več kot tristo let, vse do leta 1974, klesali in obdelovali mlinske kamne. Temen mlinski kamen naj bi bil iz kamna iz enega od kamnolomov pri Tržiču. »Kljub bližini reke Save je mlinsko kolo, ki danes ni več ohranjeno, na mlinu vedno gnal Mlinarjev studenec, ki ni nikdar presahnil,« je dejal sogovornik in nadaljeval: »Zob časa tudi stavbi mlina ne prizanaša in le vprašanje časa je, do kdaj bomo lahko v živo spoznavali ta pomnik gospodarjenju in prehrani naših prednikov. Mlin bi bilo treba temeljito obnoviti, to pa bi bilo finančno kar velik zalogaj.«

Posebnost mlina Okroglo je tudi ta, da je bil njegov mlinar več stoletij, vse do dvajsetega stoletja, obenem še brodar, ki je vozil ljudi in tovor čez reko Savo. Vasi Okroglo in Žeje sta v 15. stoletju prešli iz posesti in upravljanja Ortenburžanov k freisinškim škofom, zato je brodar na Okroglem brezplačno vozil prebivalce z brodom čez Savo. Enako je vozil tudi romarje na poti na Sv. Jošt pa tudi umrle iz obeh vasi na šmartinsko pokopališče v Stražišču. »V bližini mlina je leseno znamenje v spomin na mlinarja in brodarja Dominika Markoviča, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja utonil, ko je reševal ladjo oziroma rečni brod, ki ga je odnesla divja Sava,« je kot zanimivost dodal Brankovič.

V mlinu Okroglo beležijo tudi začetke modernega slovenskega ribogojstva. »Prva prava umetna oploditev je bila v bazenih mlina Okroglo izvedena leta 1881, in sicer jo je izvedel dr. Ivan Franke. Bil je slikar in eden začetnikov realizma na Slovenskem. Umetniki so v tistem času radi povezovali kulturo z drugimi panogami, na primer kmetijstvom, in to je počel tudi Franke,« je dejal Brankovič in še dodal: »Na tem prvem vališču je oplodil ikre potočne postrvi in iz njih vzredil zarod in nato mladice. Zato ga štejemo za začetnika sodobnega slovenskega ribogojstva.«