Dve različni okusni gorenjski izkušnji

Teden restavracij je bil letos med 9. in 18. oktobrom, seveda ob upoštevanju priporočil in uredb NIJZ. Žal ga gorenjski gostinci niso mogli izpeljati do konca, vanj je namreč posegla novonastala situacija zaradi covida-19.

Ob začetku Tedna restavracij smo se oglasili v restavraciji Vile Planinka na Jezerskem in okušali meni Tedna restavracij v Gostišču Draga v Begunjah. Doživeli smo dve popolnoma različni izkušnji.

V restavraciji opevanega butičnega hotela Vile Planinka na Jezerskem smo se odločili za ribji meni. Na mizo smo dobili najprej pozdrav iz kuhinje: dvojno močno juho iz olupkov gomolja zelene z domačim grisinom in babaganuš z ajdovimi »kokicami«. Sledile so še tri jedi: prvi je na mizo prišel tatar pese s tartufi in jezerskim čajem, za glavno jed je bil smuč s pirejem črne leče in maslenim pehtranom, za sladico pa sveža rikota z jabolkom, lešniki, olivnim oljem in sladoledom bazilike. Lahko smo izbirali tudi med vinsko spremljavo z izbranimi vini biodinamičnega vinarja iz Štajerske, Božidarja Zorjana iz Tinjske Gore, ali pa brezalkoholno s sokovi Sadjarstva Rožman s Kozjanskega. Ravno pravšnji pristop strežbe, drzna kombinacija nekaterih okusov, umirjena okolica so nas navdušili. Osebno mi je najbolj ostala v spominu glavna jed, ki so jo postregli na protokolarnem krožniku, kot so mi razložili. Jed s smučem je z vsakim grižljajem postajala okusnejša, me je pa kar dolgo časa puščala v razmišljanju, ali mi je drznost rahlo ekstravagantne jedi všeč. Poleg jedi z menija sem se odločila še za dodatni krožnik, saj me je zanimal okus tatarca, kot so preprosto naslovili jed. Zorjena govedina, kapre, rdeča čebula in pesin opečen kruh so prišli na mizo kot hladna predjed. Odločitev je bila prava.

Kot smo že omenili, nam je v jesenskem Tednu restavracij uspelo okušati meni tedna restavracij še v Gostišču Draga v Begunjah. Izkušnja je bila zelo različna od tiste v Vili. Okolica je bila drugačna, okusi bolj domači, porcije večje. Vendar po našem mnenju celotne izkušnje v Vili in Dragi niti ne moremo primerjati – sta precej unikatni in samosvoji.

V Dragi smo izbirali med divjačinskim in ribjim menijem, a smo se ponovno odločili za ribjega. Začelo se je ravno tako s pozdravom iz kuhinje, sledil je krožnik s prekajenim govejim jezikom, hrenovim sladoledom, bučnim oljem in dodanimi mini domačimi vložninami, ki so krožnik resnično nadgradile. Naslednja je prišla na vrsto pastinakova kremna juha z rdečo peso, kot glavno jed pa smo tokrat okušali izjemno mehko hobotnico s pirino rižoto z zelenjavo in dodano peno Likozarjevega krompirja. Odločili pa so se, da sladico – bučno drož pito – ponudijo v dodatni ponudbi, vendar je bil že brez nje trihodni meni s pozdravom iz kuhinje izjemno kvalitetno in okusno pozno kosilo.