V šoli so ta teden ostali le učenci od prvega do petega razreda. / Foto: Gorazd Kavčič

Za nekatere šola spet od doma

Pouk za starejše učence in dijake od včeraj znova poteka na daljavo. Za zdaj naj bi se šolali doma le ta teden, po jesenskih počitnicah prihodnji teden pa se bodo na podlagi takratne epidemiološke slike v državi odločili, ali se bodo učenci in dijaki znova vrnili v šole.

Kranj – Na podlagi splošne epidemiološke slike v državi je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec izdala sklep, na podlagi katerega bo v tem tednu pouk v srednjih šolah, glasbenih šolah in v osnovnih šolah od 6. do 9. razreda potekal na daljavo. Do konca oktobra bo izobraževanje na daljavo potekalo tudi na področju izobraževanja odraslih in v višjih strokovnih šolah, univerzam in visokošolskim zavodom pa na ministrstvu priporočajo, naj do konca novembra v živo izvajajo le nujne dejavnosti, kot so laboratorijske, klinične in računalniške vaje, predavanja pa naj v tem obdobju v največji možni meri prenesejo v virtualno okolje.

Navkljub odloku o razglasitvi epidemije učenci od 1. do 5. razreda ta teden pouk obiskujejo v šoli, vse programe bodo v šoli oziroma zavodu izvajale tudi osnovne šole s prilagojenim programom in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Prav tako se nespremenjeno izvaja delo v vrtcih ter dijaških in študentskih domovih, pri čemer na ministrstvu pozivajo, da spodbudijo kar največje število dijakov k odhodu domov in na ta način zagotovijo varno okolje tistim dijakom, ki doma nimajo ustreznih pogojev za delo in učenje na daljavo.

Kot je priznal ravnatelj Osnovne šole (OŠ) Ivana Groharja Marko Primožič, jih je odločitev o pouku na daljavo v tem tednu presenetila, čeprav so glede na rast števila okuženih pričakovali, da bi se to lahko zgodilo po počitnicah v prihodnjem tednu. »V strokovnem smislu pa nas tokrat prehod na izobraževanje na daljavo ni presenetil, saj smo se v prejšnjih mesecih veliko naučili in imamo bistveno boljšo podlago kot sredi marca.« Delo na daljavo bo v njihovi šoli potekalo prek aplikacije Microsoft Teams in spletnih učilnic ter videokonferenc, ki bodo v prvi vrsti namenjene dodatnim pojasnilom glede obravnavane snovi in utrjevanju. »Težimo pa k temu, da učenci ne bi imeli več kot treh videokonferenc na dan.« Ob tem je opozoril, da ta čas pouk ne poteka ne po modelu C ne po D, ki so ju ob začetku šolskega leta predvideli na ministrstvu za izobraževanje, ampak je sedanji način nekaj vmes med obema modeloma. »V združenju ravnateljev osnovnih šol nas je tudi presenetilo, zakaj so pouk na daljavo uvedli tudi v občinah, kjer je malo okuženih. Bolj smiselno bi bilo, da bi v prihodnje upoštevali, kakšne so razmere v posameznih občinah oziroma šolah in na osnovi tega sprejemali odločitve o zaprtju šol.« Glede na sedanje razmere v zvezi z epidemijo sicer ne pričakuje, da bodo po 1. novembru delo nadaljevali v šolah, ampak se bo šolanje na daljavo podaljšalo vsaj za kakšen teden ali dva. »Z ministrstvom smo se sicer dogovorili, da se bomo redno vsak teden sestajali in bodo glede nadaljnjih priporočil o šolanju na daljavo prisluhnili tudi ravnateljem,« je zadovoljen Primožič, ki si sicer želi, da se 2. novembra vsi vrnejo v šole.

Tudi po besedah ravnatelja Gimnazije Kranj Aljoše Brlogarja je bila odločitev ministrstva glede šolanja na daljavo v tem tednu zagotovo presenečenje. »Navsezadnje smo pričakovali, da bomo najprej prešli na večkrat omenjeni model C, po katerem bi se del dijakov šolal na daljavo, del pa v šoli, potem pa bi se zamenjali.« V primeru, da se bodo 2. novembra res vsi vrnili v šole, se mu zdi odločitev razumljiva, sicer pa si že zaradi preverjanj in ocenjevanj znanja želi, da bi izobraževanje resnično nadaljevali po modelu C. »Zastavlja se mi tudi vprašanje, kako bomo izvedli obvezne izbirne predmete, če se bo vse odvijalo na daljavo.« Po njegovi oceni se bo šolanje na daljavo najbolj poznalo pri letošnjih maturantih že zaradi primanjkljaja ob koncu tretjega letnika pri tako imenovani koronasnovi. »Naš namen je bil, da jo v četrtem letniku vsaj delno obnovijo, poleg tega je četrti letnik namenjen ponavljanju za maturo,« je opozoril in dodal, da verjame, da državna maturitetna komisija že razmišlja o morebitnih rešitvah na tem področju. »Sicer pa me še bolj kot primanjkljaj pri znanju skrbi primanjkljaj na področju gibalnih sposobnosti dijakov,« je še dejal Brlogar.