Od Lendave do Murske Sobote

V prejšnjem potepu sva se z Nejcem prvič preizkusila v kolesarjenju in priznati moram, da mi je poganjanje pedal priraslo k srcu, pa čeprav sem se naslednje jutro zbudila z razbolelo zadnjico in »kolesarskimi rokavi«. Poleg kolesarjenja pa mi je močno ugajalo tudi Prekmurje, katerega zanimivosti bi bilo težko opisati v enem članku, zato vas bom danes spet popeljala nazaj med griče, vinograde in štorklje ter povzela drug del najinega potepa – od Lendave do Murske Sobote.

Lendavo sem do danes poznala le po vsakoletnem Bogračfestu, kjer se v mestu pod kostanji zberejo domači in tuji »mojstri bograča« ter ves dan tekmujejo, kdo bo skuhal najboljšo prekmursko enolončnico iz dveh vrst mesa, krompirja in začinjeno z obilico rdeče paprike. Najbolje jo pri tem seveda odnesejo obiskovalci. Ti si lahko cel dan oblizujejo prste in uživajo v vonju po praženi čebuli, ki se vije iz velikih črnih kotlov. Midva sva Bogračfest žal zamudila, sva si pa v Lendavi ogledala Dolnjelendavski grad in mogočno sinagogo, kjer gostujejo razne razstave na temo judovske kulture. V Lendavi se lahko ustavite še v muzej dežnikarstva ali pa se posladkate v kavarni v pritličju sinagoge, kjer so se mi po radovednem ogledovanju vitrine s tortami oči ustavile na sočni prekmurski gibanici.

Vožnjo sva nadaljevala čez Lendavske gorice, mimo vinogradov, majhnih zidanic in izletniških kmetij ter se ustavila pod 53 metrom visokim stolpom Vinarium, s katerega sva po premaganih 240 stopnicah ujela lep razgled na reko Muro, lendavske vinograde in gričevja Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Če se sprehodite od tu naprej, po vinsko-turistični cesti, boste kaj kmalu opazili kamnito piramido, ki stoji na samem vrhu Lendavskih goric in označuje najvišjo točko omenjenega okoliša.

Naju pa je pot peljala ob počasnem toku reke Mure nazaj proti Murski Soboti. Malo pod Beltinci, zraven Ižakovcev, stoji sredi reke otok za zaljubljene duše – Otok ljubezni, do katerega se lahko zapeljete na tradicionalen prekmurski način – z lesenim brodom. Malo naprej od Ižakovcev pa pri vasi Veržej stoji Babičev mlin, ki še dandanes ohranja staro tradicijo in melje ajdovo, pšenično in rženo moko.

Tako, pa sva le prispela še do Murske Sobote, kjer nikakor ne smete izpustiti ogleda prelepe evangeličanske cerkve, modernega paviljona Expano ob Soboškem jezeru ter »odbitega« postapokaliptičnega bara Bunker, ki obiskovalca z izvirno opremljenostjo popelje v postapokaliptično prihodnost in s široko ponudbo piv s celega sveta in gurmanskimi burgerji ustvari popoln zaključek dneva.