»Kontrabantarski« spominki

V Turističnem društvu (TD) Žiri so si zamislili posebno linijo žirovskih spominkov, s katerimi so obudili spomin na rapalsko mejo, ki je v preteklosti močno zaznamovala tamkajšnje kraje.

Žiri – Spominki, ki so letos nastali v okviru TD Žiri, ponujajo prav poseben sprehod v zgodovino tamkajšnjih krajev. Z njimi so namreč obudili spomin na nekdanjo rapalsko mejo, ki je po koncu prve svetovne vojne ločevala Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS oziroma Jugoslavijo, z njeno vzpostavitvijo pa je dvanajst naselij, ki so dotlej sodila v žirovsko občino, pripadlo Italiji. A domačini so kljubovali tujemu vsiljivcu; ob meji se je kot ena glavnih dejavnosti za preživetje in dodaten zaslužek razvilo tihotapstvo ali kontrabant. Izdelki, ki so največkrat ilegalno prečkali mejo, so zdaj zaživeli v obliki spominkov.

Med spominki, ki so jih oblikovali pred letošnjim tradicionalnim pohodom ob rapalski meji v septembru, je tako mogoče najti kontrabantarski šnapc (žganje), kafe (kavo), tabak (tobak), sou (sol), cukar (sladkor) in tudi »amore di frontiera« ali ljubezen na meji, kot so poimenovali kontrabantarsko čokolado. »S tem je namreč povezana prav posebna zgodba,« se hudomušno nasmeje Ivanka Žakelj iz TD Žiri in razkrije, da so z mejo v okolico Žirov prišli tudi italijanski vojaki, ki so mejo varovali. Ostali so kar nekaj let, in ker so bili to v glavnem dobro preskrbljeni in lepo urejeni mladi moški v uniformah, se je marsikatero dekle zagledalo vanje. »Najbrž so bili tudi prijazni, prinašali so jim čokolado, ki je v tistih časih ni bilo v izobilju, ampak je bilo to resnično nekaj posebnega.« Kljub temu pa so se mnoge od teh ljubezenskih zgodb končale tragično, z grenkobo doda Ivanka Žakelj. »Nekatera dekleta so po koncu vojne z vojaki odšla v Italijo, mnogi vojaki pa so 'skopneli kot sneg'. Dekleta so tako ostala sama, včasih z enim ali celo dvema otrokoma.«

S kontrabantom so v času, ko je naše ozemlje presekala rapalska meja, nekateri obogateli, drugi povsem obubožali, je še razložila Ivanka Žakelj. »Kazni za tihotapljenje so bile namreč zelo visoke, nekateri so to plačali celo z življenjem,« se ob tem spomni zgodbe o preprodajalki čipk, ki so jo Italijani ujeli, ko jim je nekdo izdal, kje bo prečkala mejo. »Govorilo se je, da naj bi bila v ozadju zamera njenega nekdanjega fanta; ker ga je pustila, se ji je odločil na ta način maščevati.« Po besedah Ivanke Žakelj je med kontrabantarskimi izdelki najvišjo ceno dosegalo živo srebro, ki so ga tovorili v pollitrskih steklenicah. »Ob tem pa se je treba zavedati, da je ena taka steklenica tehtala kar sedem kilogramov in pol.« Ob koncu je pojasnila še, od kod izvira beseda kontrabant. Gre namreč za prevod besedne zveze 'contra bannum', kar pomeni 'kljub prepovedi'.