Za vsako številko je obraz človeka

Pravilno nošenje zaščitnih mask (zagotovo ne pod nosom) povsod tam, kjer je to potrebno in nujno, čistoča rok ter upoštevanje medosebne razdalje so za zamejitev epidemije covida-19 osebna odgovornost in solidarnost vsakega posameznika – do sebe in v odnosu do drugega. Izredni profesor dr. Robert Masten z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani se je pred dnevi zahvalil tudi vsem tistim, ki se ne strinjajo z ukrepi, pa so za krajši čas stopili korak nazaj.

Četudi se je konec tedna pri nas nekoliko znižalo število obolelih, ker so očitno začeli delovati zadnji ukrepi za zamejitev epidemije, pa delež pozitivnih ostaja visok, v dneh ob koncu prejšnjega tedna je bil še vedno več kot 25-odstoten. Kot je za Televizijo Slovenija povedal direktor bolnišnice Golnik doc. dr. Aleš Rozman, epidemijo dobro obvladujemo, ko je delež pozitivnih od tri do pet odstotkov, od tega smo še daleč. Situacija ostaja resna, samo v soboto in nedeljo skupaj je pri nas umrlo petdeset bolnikov s covidom-19, bolnišnično oskrbo jih potrebuje vse več. Bomo konec tega tedna dosegli tisoč hospitaliziranih? Število kot del poročanja je samo po sebi precej brezosebno, toda za vsako številko je obraz človeka in vsako življenje šteje. To imejmo pred očmi, ko štejemo. Nujna je solidarnost do zdravstvenega kadra, a tudi njim lahko pomagamo le tako, da preventivno ravnamo in upoštevamo ukrepe.

Stopamo v tak letni čas, ko bo sivina dneva očitnejša, ko se bodo večeri lahko vlekli v neskončnost. Že v običajnih razmerah je tako, letos pa je posebno leto. Dr. Robert Masten je pozval ljudi, naj praktično priskočijo na pomoč tistim, ki so se znašli v stiski – s tem, da jih pomirijo, se z njimi pogovorijo. Stiska je v krizni situaciji, v kateri smo se znašli, pričakovana, na te občutke nismo navajeni, je poudaril. Pogovor pa je dragoceno spoznanje, da v tem nihče ni sam. A kot je tudi dejal dr. Masten, s strahom hodi pogum. Skrbi pa nas varujejo, da s pogumom ne pretiravamo. Po njegovih besedah je ključno, da najdemo neki cilj za vsak dan posebej, ki je za nas osebno pomemben. S tem prideta pogum in upanje, da cilj dosežemo, in tako osmislimo ta poseben čas. Svetuje tudi, da se izogibamo stvarem, ki niso nujne ali so za nas neprijetne. »Tudi če smo jezni, smo na koncu jezni sami nase.« Vse, kar potrebujemo za rešitev težave, je v nas samih, in če ne gre drugače, lahko pokličemo na telefon za ljudi v stiski.

In, prosim, ohranimo, podelimo prijazne besede v medosebnih odnosih, ki se v teh čudnih in zahtevnih časih kar nekam izgubljajo ...