Dvesto let bančništva v Sloveniji

V sredo je minilo dvesto let od ustanovitve Kranjske hranilnice, ki po mnenju zgodovinarjev velja za začetnico bančništva v Sloveniji.

Slovensko bančništvo ima spoštljivo dolgo tradicijo. V sredo, 4. novembra, je namreč minilo dvesto let od ustanovitve Kranjske hranilnice, ki je bila v tedanjih časih prvi moderni denarni zavod v Sloveniji, a tudi znak prihajajoče kapitalistične dobe. V 125 letih delovanja, do likvidacije ob koncu druge svetovne vojne, je močno zaznamovala slovenski prostor in gospodarstvo. Od leta 1862 so predvsem na območju današnje Štajerske začele nastajati tudi druge hranilnice, značilne predvsem za mesta, na podeželju pa zadruge, ki so se združevale v zadružne zveze. Prvega oktobra 1889 je začela v Ljubljani delovati Mestna hranilnica Ljubljanska, ki se je potlej zelo hitro razvila v osrednjo slovensko finančno ustanovo. Ljubljana je namreč v tistem času že postala politično in kulturno središče Slovencev, po hitri ekonomski modernizaciji, zlasti po potresu 1895. leta, pa tudi gospodarsko in finančno središče, kamor so se tudi zaradi slovenske narodne zavesti in odpora proti nemški nadvladi začele stekati vloge iz hranilnic v tuji lasti. Kranjska hranilnica je, kljub temu da je 1909. leta zamenjala napis na svoji stavbi, ki je bil od takrat dalje v slovenskem jeziku, še naprej veljala za nemški finančni steber na Kranjskem, takšen položaj pa je ohranila vse do konca obstoja avstro-ogrske monarhije.

Med obema svetovnima vojnama je bila med hranilnicami na ozemlju današnje Slovenije največja Mestna hranilnica Ljubljanska, na drugem mestu je bila Kranjska hranilnica in na tretjem Mestna hranilnica Maribor, med bankami so bile največje Ljubljanska kreditna banka, Zadružna gospodarska banka in Creditanstalt. Med drugo svetovno vojno je bil zametek slovenskega bančništva uničen oziroma vključen v bančne sisteme okupatorjev, marca 1944 pa je bil na svobodnem ozemlju v Črnomlju ustanovljen Denarni zavod Slovenije, kar je bil tedaj edinstven primer sredi okupirane Evrope. Decembra 1945. leta sta se Mestna hranilnica Ljubljanska in Kranjska hranilnica združili, iz združene Mestne hranilnice Ljubljanske, Komunalne banke in Splošne gospodarske banke pa je nastala Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, ki se je leta 1970 preimenovala v Ljubljansko banko.

Po vojni beležimo pomembne spremembe v bančništvu šele sredi šestdesetih let, takrat so komunalne banke preimenovali v poslovne banke, ki so poslovale kot investicijske in komercialne banke ter kot hranilnice. V sedemdesetih letih je bila v Sloveniji obsežna reorganizacija gospodarstva na ideoloških predpostavkah »dogovorne ekonomije«, v finančnem sektorju so takrat nastale združene, temeljne in interne banke. Po zaukazanem združevanju je v osemdesetih letih nastala ena sama banka, to je Ljubljanska banka, Združena banka, ki je bila z dvaindvajsetimi temeljnimi bankami drugi največji poslovni sistem v takratni državi. Devetdeseta leta je zaznamovala nova reorganizacija bančništva, preobrazba iz socialističnega v kapitalistični sistem ter hiter razvoj novih bančnih storitev. Že iz novejše zgodovine slovenskega bančništva je prehajanje bank iz slovenskega v tuje lastništvo, združevanje bank ter digitalizacija. Danes je po podatkih Banke Slovenije v Sloveniji enajst bank in tri hranilnice, med njimi sta tudi Gorenjska banka in Hranilnica Lon, ki imata sedež v Kranju.

Ob obletnici bančništva, ki so se je še posebej spomnili v Združenju bank Slovenije, je izšla tudi knjiga 73000 dni, ki je nastala v sodelovanju med Novo Ljubljansko banko in Inštitutom novejše zgodovine. Knjiga daje vpogled v zgodovino bančništva in bo pomemben del zbirke nastajajočega Muzeja bančništva Slovenije.