Od kod pridejo peklenščki

Potok Olševnica izvira pod Možjanco. Z Janezom hodiva za potokom proti izviru, ko pravi, da sploh ne ve, ali je tu že kdaj bil, pa je doma z Olševka. Pravi, da mora tukaj nekje biti luknja, iz katere lezejo parklji. Tako jim je govoril oče. Vedno so govorili, da parklji pridejo v vas izpod Možjance. Oba se smejiva. Gotovo je luknja pri izviru tega potoka, torej pojdiva do izvira. Hodiva po osojni strani potoka. Ljudje ji pravijo Mrzla dolina. V naših krajih je tako ime za dolino na osojni strani zelo pogosto. Ponekod ji rečejo tudi Sibirija. Ko prideva do konca potoka, je tam luknja, vodni izvir.

Vedno me navdušuje, kako so ljudje v preteklosti dobro opazovali naravo. Gorske kmetije in hiše imajo na prisojni strani mnogo boljšo pozicijo kot tiste na osojni legi. Na senčnih straneh hiše od novembra do februarja nimajo sonca. Ljudje opazujejo jutranjo in večerno zarjo. Če hočeš priti do sonca, moraš malo više, v hrib. Pozimi je dan kratek. Ko odhajamo v službo, je še tema, in ko se vračamo domov, je zopet temno. Živeti na sončni ali v senčni legi je velika razlika, ljudje pa se vsega navadijo. Čebelnjaki se sončijo v soncu. Danes na jugovzhodnih, južnih in jugozahodnih legah na strehe nameščajo sončne panele. Nove moderne hiše in vikendi imajo tudi v hribovitih legah na sončni strani velika panoramska okna, ki lovijo sončno toploto. Sedaj so dobro izolirana, v preteklosti pa so bila stekla draga in slabo izolirana. Tam gre kurjava ven, tako so pravili. Zemlja je ponekod vijolične barve, kar pomeni, da je kamnina silikatna, v usekih se kažejo glinavci, prst je ilovnata in kisla. Na samem izviru se trije manjši potoki stekajo v večjega in to je izvir Olševnice.

Janez pravi: »Tukaj je torej ta luknja, od koder petega decembra pridejo ven parklji, ki se spustijo v vas. Tako nam je pripovedoval oče. Star sem petinpetdeset let in prvič vidim luknjo, od koder po ljudskem izročilu pridejo ven peklenščki. Vsi tako govorijo.« V vasi vprašava soseda, kje so doma parklji. Sosed odgovori: »Tam pod Možjanco je ena luknja in tam ven lezejo. Tako mi je pripovedoval oče, jaz sem tako govoril svojim otrokom in sedaj tako govorim vnukom.« In od kod pride Miklavž? On je doma v nebesih. Petega decembra se spusti dol na zemljo. Ta druščina se sestane v gasilskem ali kulturnem domu, se obleče in začne svoj obhod od hiše do hiše. Razveseljuje mlado in staro, ponekod prinese darila s seboj, drugje jih pusti čez noč. Tudi Janez je bil del te zgodbe, bil je parkelj in Miklavž. Sedaj se lahko zahvali koronasituaciji in omejitvi gibanja, da je videl, kje so vrata pekla, od koder pridejo ven in se nazaj noter spustijo peklenščki.

Kje so po ljudskem izročilu doma hudobci v vaših krajih? Še malo, pa bo prišel Miklavžev sprevod. Če bomo pridni, nam bo prinesel piškote, nogavice, šal ali kapo. Če ne bomo pridni, lahko dobimo le repo in korenje.