Spodbujajo uživanje domačega sadja
Država skupaj s pridelovalci in predelovalci sadja spodbuja uživanje sadja, še zlasti tistega iz lokalnega okolja in z znakom Izbrana kakovost – Slovenija.
V Sloveniji je lani poraba svežega sadja znašala nekaj več kot 75 kilogramov na prebivalca, skupaj s predelanim sadjem pa je znašala 129 kilogramov.
V Sloveniji se s pridelavo sadja v ekstenzivnih in intenzivnih sadovnjakih ukvarja 21.191 pridelovalcev, ki so lani na 10.764 hektarjih pridelali skupno 89.023 ton sadja, od tega 64.232 ton jabolk.
Kranj – V sredini oktobra se je v Sloveniji začela nacionalna kampanja z geslom Najboljše imamo doma, s katero ozaveščajo potrošnike o pomenu uživanja sadja ter o prednostih sadja in izdelkov iz sadja z znakom Izbrana kakovost – Slovenija. Kampanja, ki poteka pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v sodelovanju s slovenskimi pridelovalci in predelovalci sadja, bo trajala do konca letošnjega leta.
Znak Izbrana kakovost – Slovenija smejo uporabljati le pridelovalci in predelovalci sadja, ki so, ob izpolnitvi določenih pogojev, od neodvisnega certifikacijskega organa pridobili certifikat, ki potrošniku zagotavlja, da gre za živilo visokokakovostnega slovenskega porekla. V Sloveniji je doslej certifikat pridobilo približno tristo sadjarjev, med njimi je več kot 95 odstotkov takih, ki imajo individualni certifikat.
Kot pojasnjuje Robert Rojko, direktor Inštituta Kon-cert, se pridelovalci in predelovalci sadja lahko v postopek certificiranja vključijo individualno ali skupinsko, vendar pa morajo vsako leto pridobiti nov certifikat. Šele po pridobitvi certifikata lahko sadje in izdelke iz sadja označijo z znakom Izbrana kakovost – Slovenija ter s tem pokažejo potrošnikom, da ponujajo sadje boljše kakovosti. »Kot kakovostno sadje se štejejo plodovi, ki so sortno značilno veliki, obarvani, nepoškodovani, odličnega okusa ter primerne čvrstosti in sočnosti. Takšno je lahko samo sadje, ki je obrano v optimalni zrelosti,« pojasnjuje dr. Robert Veberič, redni profesor na Biotehniški fakulteti, in dodaja, da je sadje, namenjeno daljšemu transportu, običajno obrano nekoliko zgodaj, zato mu kljub lepemu videzu pogosto manjkajo okus, aroma in sočnost. Shema Izbrana kakovost nasprotno temu zagotavlja potrošniku, da gre za lokalno pridelano sadje, ki je bilo obrano v času optimalne zrelosti. Ker je v tej shemi prvič predpisana tudi vsebnost topne suhe snovi oziroma sladkorjev, je to potrošniku zagotovilo, da bo sadje tudi okusno in sočno. Sadjarji, vključeni v shemo Izbrana kakovost, morajo pri pridelavi sadja upoštevati tudi vse predpisane agrotehnične ukrepe, tako pri gnojenju kot pri varstvu pred boleznimi in škodljivci.
»Lokalno pridelano sadje in zelenjava imata visoko vsebnost vlaknin ter zaščitnih in bioaktivnih snovi, ki krepijo zdravje ljudi. Zaradi optimalne dozorelosti imata višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti med pridelovalcem in potrošnikom pa tudi višjo hranilno vrednost,« ugotavlja dr. Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, njegova sodelavka na inštitutu Vida Turk Fajdiga pa dodaja, da bi otroci in odrasli morali vsak dan, razporejeno v dnevne obroke in prigrizke, užiti od petinštirideset do šestdeset dekagramov sadja in zelenjave, a pri tem je potrebna previdnost, saj sadni smutiji, sadni sokovi, sadni jogurti, sladkani kompoti, pretirano prekuhana zelenjava in drugi predelani izdelki niso ustrezno nadomestilo.