Goljufije s spletnimi vlaganji večinoma promovirajo preko družabnih omrežij ali po elektronski pošti, goljufi pa s potencialnimi vlagatelji velikokrat navezujejo stike na spletnih klepetalnicah ali po telefonu, kejr se izdajajo za t. i. osebne asistente. / Foto: arhiv GG

Lažne obljube o visokih zaslužkih

Policija ugotavlja, da so v Sloveniji v zadnjem obdobju ponovno v porastu spletne goljufije o investicijskih vlaganjih, ki obljubljajo visoke donose. Letos že oseminpetdeset tovrstnih primerov goljufije.

Ljubljana – Za tovrstne goljufije je značilno, da storilci na spletu ponujajo različne oblike lahkega zaslužka, pri čemer potencialne oškodovance nagovarjajo k vlaganju sredstev v različne oblike premoženja (virtualne valute, produkte, zlato, sklade ipd.) z obljubami o nerealno visoki donosnosti z minimalnimi tveganji, pojasnjujejo na generalni policijski upravi. Tovrstno vlaganje pa se za marsikoga konča s precejšnjo izgubo.

Policija je letos obravnavala že 58 takšnih primerov z zabeleženo materialno škodo v skupni višini več kot 1,1 milijona evra. Tudi sicer je letos obravnavala več oškodovanj fizičnih in pravnih oseb iz naslova goljufij na spletu. Od 1. januarja do 16. novembra so namreč obravnavali 450 kaznivih dejanj, kar več kot dvakrat toliko kot lani, ko so obravnavali 210 kaznivih dejanj. Prav tako je bila povzročena večja materialna škoda, ki v letu 2020 znaša več kot 6,1 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa 1,6 milijona evrov.

Za goljufije z investicijskimi vlaganji je značilno predvsem, da storilci vzpostavijo lepo urejeno spletno stran s ponudbo vlaganja sredstev v različne naložbene produkte z nerealno visokimi stopnjami donosa. Spletne strani večinoma promovirajo preko družabnih omrežij ali po elektronski pošti (spam), pri čemer s potencialnimi vlagatelji velikokrat navezujejo stike preko različnih spletnih klepetalnic (messenger, whatsapp …) ali telefonskih klicev, v katerih se izdajajo za t. i. osebne asistente. Ker vlagatelji običajno nimajo dovolj računalniškega znanja, ti »osebni asistenti« predlagajo namestitev programov za oddaljen dostop, s čimer v nadaljevanju upravljajo z računalnikom vlagatelja, v njegovem imenu izkazujejo odpiranje trgovalnih računov, profilov, v primerih uporabe virtualne valute tudi odpirajo elektronske denarnice.

Storilci na spletnih platformah v profilih vlagateljev lažnivo prikazujejo vložke in dobičke, ki pa v resnici sploh ne obstajajo, saj vlagateljevega denarja ne oplemenitijo z vlaganjem v kakršne koli naložbe. Vlagatelji se zaradi lažno prikazanega visokega dobička velikokrat odločijo še za dodatna vlaganja, v nekaterih primerih pa storilci vlagateljem tudi omogočijo izplačilo dobička, katerega namen je pridobitev dodatnega vložka. Glavni namen storilcev je od vlagateljev pridobiti čim več denarja, za katerim se zaradi pretvorbe v kripto valute, uporabe različnih orodij (npr. mikserjev), izvedenih prenakazil in dvigov v tretjih državah izgubi sled. Storilci velikokrat tudi zlorabljajo imena, oznake oz. embleme uveljavljenih investicijskih ponudnikov z namenom zavajanja, da gre za varno in preverjeno finančno oz. posredniško investicijo. Oškodovanci običajno spoznajo, da so bili ogoljufani šele, ko jim je onemogočena povrnitev finančnega vložka, ki so ga namenili za izbrano investicijo, kar lahko traja tudi več mesecev ali celo let.

Policija svetuje, da svoja sredstva vlagate samo v finančne produkte licenciranih, prepoznanih, uveljavljenih in zanesljivih ponudnikov bančnih oz. finančnih storitev, pri čemer se posvetujete s strokovno podkovanimi svetovalci. Če kljub vsemu postanete žrtev goljufije, zadevo takoj prijavite na najbližji policijski enoti.