Del smodnišnice v last občine

Občina Kamnik z nakupom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice, za katere bo namenila dva milijona evrov, lovi že zadnji vlak, če želi, da se to velikansko območje ne bo razvijalo povsem stihijsko. Predpogodba je potrjena, predmet nakupa pa so ceste in komunalna infrastruktura ter objekti in zemljišča na južnem delu območja.

Kamnik – Območje nekdanje smodnišnice je deset let po stečaju Kemijske industrije Kamnik danes videti tako, da lokalni skupnosti ne more biti v ponos. Namesto enega lastnika jih je danes na tem območju že več kot šestdeset, večinoma obrtnikov, ki zemljišča urejajo vsak po svoje. Občina je večino dosedanjih možnosti za nakup katerega od zemljišč izpustila ali bila na javnih dražbah preprosto neuspešna, vse pa se bo spremenilo v prihodnjih mesecih, ko bo občina na to območje vstopila kot eden od večjih lastnikov.

Svetniki so na novembrski seji namreč potrdili predpogodbo in namero občine, da odkupi zemljišča v skupni površini 44.460 kvadratnih metrov in 3.640 kvadratnih metrov površin že zgrajenih stavb, od tega funkcionalna zemljišča predstavljajo nekaj več kot 22 tisoč kvadratnih metrov, dobrih 21 tisoč kvadratnih metrov pa je cest in drugih komunikacijskih površin. Predmet nakupa sta tudi dva industrijska šotora. Zahtevna pogajanja z lastnikoma – družbama Iskra Mehanizmi (ki svoje poslovanje iz Kamnika seli v poslovno cono ob brniško letališče) in Iskra Mehanizmi Holding – so potekala vse od julija, v tem času pa je občini ceno z začetnih 4,2 milijona evrov uspelo znižati na dva milijona, čemur pa bo treba prišteti še davek od prometa z nepremičninami.

Vseh nepremičnin občina resda ne potrebuje, a so se prodajale le v paketu. Pomembno je, da bo z nakupom občina ohranila dostop do Doma kulture Kamnik. Z nakupom cestnih površin v občinsko last prehaja tudi približno 800 metrov kanalizacije in prav toliko vodovoda, zgrajenega v letih 2016 in 2017.

Na občini se zavedajo, da je večina cest na območju nekdanje smodnišnice v slabem stanju, nekategoriziranih, delno preozkih in potrebnih obnove, a ne glede na to so prepričani, da bodo s tem lastništvom lahko pomembno vplivali na nadaljnji razvoj celotnega območja. »Pravo delo pa se s tem šele začenja,« opozarja župan Matej Slapar. Pripraviti bo treba Občinski podrobni prostorski načrt, zagotoviti denar za ureditev in obnovo cest in druge komunalne infrastrukture, urediti sistem upravljanja in – kar je najpomembneje – pripraviti dobro strategijo razvoja celotnega območja.