Aleš Kacin v svoji čevljarski delavnici / Foto: Blaž Murn

Čevljarji odprli svoja vrata

V okviru projekta Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost so v Žireh, ki veljajo za zibelko čevljarstva pri nas, celovito predstavili to obrt, ki Žiri in Slovenijo umešča na zemljevid sveta.

Žiri – »Baje ni dojenčka v Žireh, ki ne bi vsaj enkrat spal v škatli od čevljev,« je za uvod v predstavitev projekta z anekdoto, ki kroži po Žireh, začel Blaž Benedik Ivanov iz podjetja Alpina, enega od partnerjev v projektu, ki je povezal še Razvojno agencijo Sora (RAS), Lokalno akcijsko skupino loškega pogorja, Občino Žiri ter Alpino in čevljarsko delavnico AK Alojz Karner. Na čevljarstvo so namreč v Žireh zelo ponosni, je poudaril Blaž Benedik Ivanov in dodal, da so s projektom pod enotno taktirko združili celoten pregled čevljarskih aktivnosti v Žireh. »Tako bomo lahko odslej vsakomur, ki bo prišel v Žiri, predstavili pristen čevljarski utrip kraja.«

V Žireh se trudijo, da celostno ohranjajo in razvijajo čevljarstvo, ki ima tako za lokalno kot tudi širšo javnost izjemen pomen za ohranjanje delovnih mest ter kulturni in gospodarski razvoj, poudarjajo partnerji v projektu. Pri tem so po besedah Kati Sekirnik iz Rokodelskega centra DUO, ki deluje pod okriljem RAS, želeli pokazati, da so tradicionalno obrtna znanja aktualna tudi za sodobnost. »Rdeča nit projekta je bila povezava preteklosti in sedanjosti oziroma tradicionalnega in industrijskega načina izdelave obutve ter povezava te gospodarske panoge s turistično ponudbo, ki bi omogočila razvoj celotne žirovske kotline in tudi širšega škofjeloškega območja.« Kot je še poudarila, pa se je treba za konkretno vsebino celotnega projekta zahvaliti žirovskim čevljarjem. Med njimi je tudi Aleš Kacin iz čevljarske delavnice AK Alojz Karner. V sklopu projekta so po njegovih besedah med drugim zbrali tradicionalno čevljarsko znanje, ki doslej ni bilo sistematično urejeno. »Skozi projekt pa smo iz različnih virov zbrali delovne zvezke, knjige, stare risbe in podobno iz čevljarske šole ter jih nekaj v digitalni obliki objavili na spletu, kjer je zdaj to dostopno vsem.« Ob njegovi delavnici so uredili prostor za predstavitev čevljarske dediščine, kamor bodo v prihodnje lahko povabili tudi turiste. »To se navezuje na turistični produkt predstavitve Žirov kot čevljarskega mesta,« je pojasnil Kacin. Poleg tega so v sklopu projekta v sodelovanju z Alpino poskrbeli za izmenjavo tradicionalnega znanja z industrijskim načinom izdelave. Prav za projekt so razvili moderen hišni moški salonar po vzoru elegantnega moškega čevlja, ki so ga v Alpini izdelovali v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Rekli so jim specialni čevlji, saj jih je med drugim odlikovalo, da so bili zelo fino šivani, je razložil Kacin.

V Žireh tako čevljarji odpirajo vrata vsem, ki si želijo pobližje spoznati z zahtevnimi procesi izdelovanja obutve in doživeti pristen čevljarski utrip Žirov. Ogled proizvodnih hal tovarne Alpina in tradicionalne čevljarske delavnice AK Alojz Karner bodo lahko združili še z ogledom čevljarske razstave v Muzeju Žiri, na koncu pa celotno doživetje čevljarskega vzdušja popestrili s pristno čevljarsko malico v restavraciji Sklednik. Ta vključuje kislo zelje, koruzne žgance in sadni kruh. Z vključevanjem čevljarske panoge v doživljajski turizem so oblikovali različne turistične pakete, ki vključujejo tudi druge naravne in kulturne znamenitosti Žirovske kotline, ter s tem obogatili turistično ponudbo Žirov in širše okolice, ki poleg čudovite narave ponuja tudi biser dediščine čevljarstva.