Mineštre, župe, čorbice

»Sreb, sreb, slurp, slurp, mljask, mljask. Mmm, kako juhica paše. Pogreje nas, nahrani in umiri, tako kot mamin objem. Pa tako skromna je, tiha in nevsiljiva, da jo kot večino pomembnih stvari v življenju komaj opazimo. Ta knjiga je v resnici posrečena vsakdanu. Izbor juh v njej je namenjen dnevnemu prehranjevanju vseh članov družine, od malih do velikih. Recepti so preprosti, prav vse sestavine so sezonske in jih najdemo na tržnici ali jih vzgojimo na vrtu, postopki niso ne vem kako zamudni, tako da lahko hitro nahranimo kruleče želodčke. Čeprav v gastronomskem svetu juhe ždijo nekje na obrobju zaznavnega polja, so s kuharskega vidika prav žlahtna disciplina. Veliko je rezanja in sekljanja, za začinjanje in razmerja potrebujemo občutek, ki nam ga video prikazi in knjige ne morejo dati, raznovrstne začimbe in druge sestavine kar kličejo po ustvarjanju, zaloge v hladilniku in shrambi pa po improvizaciji. Z juhami sem se pobratil že dolgo tega. Ko sem spoznal, da od knjig ne bo kaj dosti za življenje, sem začel kuhati za naročnike. In tako je še danes. Večkrat na teden pripravim kosilo za zaposlene v različnih podjetjih in vsakič je na jedilniku juha. Ne morem ravno reči, da sem zaradi tega najbolj priljubljen človek na svetu, a čorbice in mineštre so se nekako le prikupile jedcem. Meni pa so se začeli v računalniku nabirati recepti in zaznamki, kako sem skuhal juhe, ki so bile uporabnikom všeč. Knjiga se je tako kuhala in cmarila šest let, če preverim datum zapisa prve datoteke. Z oblikovalko Anjo Delbello in urednico Katjo Jenčič pa smo jo spravili do tiskarne veliko hitreje. Eno leto sem Anji pošiljal pisma s pripetimi recepti, Katja pa je v dobrem mesecu najprej z rdečim, nato pa še z modrim kulijem vsebinsko ukrotila in pravopisno uredila gradivo. Mineštre, župe in čorbice morda ne bodo uspešnica. Zgodba je preveč preprosta, da bi postala množično priljubljena. Za tiste domove, v katere bo knjiga le zašla, pa si želim, da najde svoje mesto v kuhinji. Če sem se v teh letih kuharskega praktikuma kaj naučil, je to védenje, da nam je v resnici najbolj všeč preprosta hrana. In to je velika odlika juh. Srečno!« (str. 6–7)

Kulinarični raziskovalec in publicist Klemen Košir nas je že pred leti prijetno presenetil s prelepo knjigo o plavi ribi (Plava, 2015). Zdaj pa še s knjigo o juhah za vsakdan. Zelo uporabna knjiga za leto 2021. Da bi bilo bolj zdravo od 2020, ki se pravkar izteka …