Priznanje Republike Slovenije

V petek, 15. januarja 2021, smo se spominjali 15. januarja 1992, ko so v novo državo Republiko Slovenijo začele prihajati diplomatske note evropskih in drugih držav, ki so govorile o mednarodnem priznanju naše nove države. Najbolj smo čakali na priznanje dvanajsterice držav Evropske skupnosti, ki so nas istega dne tudi kolektivno priznale prav 15. januarja 1992. To je bil velik dan za Slovenijo, za državljane Slovenije in še posebno za veterane vojne za Slovenijo. Priznanje naše nove države smo sicer pričakovali že v juliju 1991, ko je naša Slovenija že izpolnjevala vse mednarodnopravne pogoje za priznanje, ko so naše policijske in obrambne sile že popolnoma kontrolirale svoje ozemlje Slovenije, ko smo imeli suvereno oblast in svoje prebivalstvo ter smo že enakopravno nastopali v mednarodni skupnosti (npr. na Zagrebških in Brionskih pogajanjih o koncu vojne v Sloveniji). Žal nas je v juliju 1991 priznala samo Litva (30. 7. 1991). Priznanja 15. 1. 1992 (skupaj 17 držav) so za Slovenijo pomenila na drugi strani tudi, da so države, ki so nas priznale, pripravljene na polno sodelovanje z nami. Takšno de iure priznanje je nepreklicno in velja retroaktivno od dneva državnosti 25. 6. 1991 naprej. Po 15. 1. je sledilo še priznanje Slovenije s strani drugih držav, sledil je naslednji pričakovan korak s procesom sprejema Republike Slovenije v članstvo OZN 22. maja 1992.

Lahko poudarim, da sem tako kot moji kolegi veterani 15. 1. 2021 (v letu, ko bomo praznovali 30. obletnico osamosvojitve) pričakoval vsaj odzive aktualne slovenske uradne politike: predsednika države, predsednika vlade in predsednika DZ s kratkim nagovorom državljanom o pomenu mednarodnega priznanja RS v času, ko smo iskali še svojo identiteto v mednarodnem prostoru – vendar nič. Tudi vaš medij (Gorenjski glas) je v petkovi izdaji 15. januarja v rubrikah »aktualno«, »priloga GG« in drugod popolnoma ignoriral ta pomemben datum, obračal se je v navedenih rubrikah na dogajanja, ki s 15. januarjem 1992 nimajo nobene povezave. Očitno v tem času uradna slovenska politična elita nima časa za obeležitev državotvornih dejanj naše države, ker jo zanima samo še dnevna politika s ciljem ostati čim dlje na oblasti.

Branko Celar, policijski vojni veteran Združenja Sever