Ob prenovi muzejske recepcije so pod kar trinajstimi plastmi ometa našli zanimive poslikave. / Foto: Ivan Esenko, MRO

Prenova muzeja in nova stalna razstava

Nastaja nova stalna razstava v Čebelarskem muzeju, ki bo na bolj interaktiven in doživljajski način prikazala izjemno slovensko dediščino čebelarstva. Ob prenovi muzejske recepcije so pod več kot desetimi plastmi ometa našli zanimive poslikave.

Trije nosilni stebri – dediščina, doživetje in izobraževanje – so podlaga za novo postavitev. Poudarek bo na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami.

Radovljica – Več kot leto in pol v Muzejih radovljiške občine že snujejo in izvajajo celovito prenovo Čebelarskega muzeja, ki je bil ustanovljen pred več kot šestdesetimi leti in predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, edinstvene kulturne dediščine pri nas.

»Konec lanskega leta smo se po dvajsetih letih lotili projekta prenove prostorov in postavitve nove stalne razstave, in sicer z namenom, da bogato tradicijo slovenskega čebelarstva predstavimo na interaktiven, doživljajski, veččuten način in omogočimo zapomljivo, drugačno muzejsko izkušnjo, dostopno najširšemu občinstvu,« je pojasnila dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine.

Ob prenovi razvijajo tudi nove, sodobne pedagoške ter druge spremljevalne programe in izobraževanja, veliko energije pa usmerjajo v postavitev nove razstave v Čebelarskem muzeju.

»Nova razstava bo zasnovana celostno in interdisciplinarno. Trije nosilni stebri – dediščina, doživetje in izobraževanje – so podlaga za njeno postavitev. Poudarek bo na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami. Muzejske teme in predmete bomo predstavljali z več replikami, 3D-modeli in čutno izkušnjo, možnostjo spoznavanja predmetov s tipanjem in vonjem. Z uporabo digitalne tehnologije bomo nadgradili predstavitev dediščine in reševali prostorsko problematiko, saj je prostora za predstavitev vseh tematik s predmeti malo,« je še razložila.

Kot pravi, nameravajo z novo razstavo utrditi družbeno in kulturno vlogo muzeja v ožjem in širšem prostoru, saj želijo, da postane prepoznaven čebelarski muzej v svetu. Pri postavitvi nove razstave je ključna nadgradnja partnerskega sodelovanja med dediščinskimi institucijami, čebelarskimi organizacijami, gospodarstvom in turizmom, še dodaja Boletova, ki verjame, da bo nova postavitev omogočila širši pogled na dediščino čebelarstva, dopolnjen s sodobno globalno problematiko, predvsem čebele kot ogrožene vrste in dejstva, da brez čebel tudi za človeka ni možnosti preživetja.

»Na svetu bi težko našli deželo, ki ohranja tako bogato kulturno in naravno dediščino čebelarstva in je tako tesno povezana s čebelarstvom, kot je prav Slovenija,« pri tem poudarja Petra Bole, tudi avtorica nastajajoče nove razstave. »Zaznamovana je s pionirji čebelarske teorije, ponaša se z avtohtono kranjsko čebelo, ohranjamo edinstvene poslikane panjske končnice, skoraj v vsaki slovenski vasi najdemo čebelnjak. Ponašamo se z bogato zgodovino prodaje kranjske čebele in matic po celem svetu. V Sloveniji je več kot deset tisoč čebelarjev, kar je za dvomilijonski narod število, ki nas postavlja v sam svetovni vrh čebelarstva. Dediščina je skupaj z dejavnostmi, ki jih generira, izjemno dragocen vir za turistično-gospodarski sektor, trajnostni razvoj in kreativno industrijo.«

Novo razstavo bodo predvidoma odprli še to pomlad.