Na kmetiji odprli predelovalnico mesa
Po dolgoletni želji in trdem delu je Mirku Robiču in njegovi družini na ekološki kmetiji, po domače pr' Vaho, v Srednjem Vrhu uspelo odpreti prvo predelovalnico mesa kot dopolnilno dejavnost v občini Kranjska Gora.
Srednji Vrh – Ko je bil Anže Robič star osem let, je pred svojim razredom v kranjskogorski osnovni šoli predstavil svojega očeta Mirka: »Moj ati je lovec, gozdar in mesar ... « Njegov oče Mirko je sinovim besedam ostal zvest do danes. Na kmetiji v Srednjem Vrhu, kjer ekološko kmetujejo že leta, z uradnim certifikatom pa tretje leto, je Mirko Robič pred nedavnim odprl prvo predelovalnico mesa kot dopolnilno dejavnost v občini Kranjska Gora. To je bila njegova večletna želja, a kot prizna, brez sina Anžeta, partnerke Nataše in brata Braneta z ekipo sam ne bi zmogel vsega dela. Celotna investicija je stala več kot 35 tisoč evrov. Jeseni so nabavili stroje in opremo, pri čemer je pomagala Občina Kranjska Gora. Gospodar kmetije je namreč uspešno kandidiral na občinskem javnem razpisu za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. Postavili so osrednji prostor za razrez mesa, dimnico, hladilnico, zorilnico in vse, kar v te prostore sodi. Odrekanja, da je Mirko Robič sledil svojim željam, je bilo v preteklosti veliko, a se zato zdaj toliko bolj veseli novega podjetniškega izziva.
Za pridobitev in ohranjanje ekološkega certifikata je potrebna predvsem doslednost, je poudaril Mirko Robič. Na kmetiji imajo trenutno 15 krav, 22 ovac, 50 kokoši in 5 prašičev. Še se bodo širili. »Prašiče bomo sami vzredili. Do 35 kilogramov težke kupiš lahko skorajda na vsaki kmetiji, težje prašiče, ki bi ustrezali ekološkemu načinu kmetovanja, pa zelo težko,« je pojasnil Mirko.
Delo na kmetiji si v družini razdelijo. Anže in Nataša sta več kot v pomoč. Anže je sicer zaključil Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentjakobu, Nataša pa se je k Mirku preselila pred slabim letom dni z Raven na Koroškem, in kot pravi, se v tem »našem koncu« že kar dobro znajde. Mirkova mama in oče, Friderik (Fric) in Angelca, oba imata že čez osemdeset križev, prav tako pomagata po svojih močeh. Ata še skrbi za ovce, naseka drva in zakuri v peči, mama pa je najraje za štedilnikom. Ata Fric je bil večkrat nagrajen z zlatim priznanjem za žganje iz tepk.
Krvavice in maželne delajo po starem družinskem receptu. Po kulinarični posebnosti, maželnih, ki jih praktično vsaka vas v Dolini dela po svojem receptu, je prav tako veliko povpraševanja. Glavne sestavine so iz svinjine (glavnina, srce, pljuča, podgrlina, po potrebi tudi malo slanine). Pr' Vaho jim dodajo riž. In seveda začimbe: sol, poper, majaron. Izdelujejo tudi pečenice, hrenovke, klobase za kuhanje in suhe klobase ter salame (divjačinske, goveje, svinjske). Za domače salame Mirko pove, da se rahlo dimijo tri dni, potem pa tri mesece zorijo v hladnem in vlažnem prostoru. Pravo aromo in okus pa dobijo šele po pol leta. Ko gre kdo od družine po opravkih, pa mimogrede še po hišah razvozi jajca.
Načrtov Mirku Robiču ne zmanjka. Še letos naj bi pod kmetijo postavil brunarico, v nadaljevanju tudi nekaj kožaric po zgledu nekdanjih bivališč za oglarje za turistično dejavnost. Kmetija je locirana prav blizu zaključka ferat Hvadnik in Jerman, svojim gostom, ki se bodo iz doline pripeljali, prišli peš ali priplezali, pa bodo najraje ponudili krožnik domačih dobrot.