Krofov ni nikoli preveč

Vonj po cvrtju se je v naš dom naselil že dober teden pred pustnim torkom, ovil je vsak kotiček kuhinje in se udobno namestil v zavese, jakne, ki so visele na hodniku, celo moj vzglavnik je dišal po slastnih krofih. Cvrlo se je vsak drugi dan, enkrat klasične z marelično in slivovo marmelado, drugič z Nutello pa take z bogatim vaniljevim polnilom, bananine miške in krhke flancate po receptu stare mame. Glavno dogajanje je bilo pri nas v teh dneh osredotočeno okoli štedilnika, kjer so v širokem loncu cvrčale majhne kroglice kvašenega testa z zlato rjavimi kapicami in tradicionalnim svetlim obročem.

Za cvrtje krofov sva se letos zagrebla midva z Nejcem, prebrala številne kulinarične bloge, prelistala nasvete v starih kuharskih knjigah, se ustavila še pri stari mami in odkrivala trike ter skrivnosti pustne peke. Predvsem je pomembno, da testo dobro in dolgo časa gnetete, tako postane mehko, svetleče in elastično. Mleko za kvasec ne sme biti prevroče, sol vedno dodamo po robovih moke, olje pa v postopku gnetenja dolivamo na koncu. Pri krofih testo razdelimo na enake kroglice, težke od petdeset do šestdeset gramov, jih vzhajamo, nato pa z vzhajano stranjo položimo v olje za cvrtje, ki naj bi imelo okoli 170 stopinj. Prve tri minute krofe cvremo pokrite, da lepo narastejo, jih nato hitro obrnemo in počakamo, da se zlato rjavo zapeče še spodnja stran. Ocvrte dobro odcedimo, popivnamo maščobo, ki naj bi se sicer ob dodatku ruma v testo vpila v manjši meri, ter jih napolnimo s sladkimi nadevi.

Videz in tudi priprava krofov se od države do države razlikujeta, Slovenci pa naj bi jih ustvarjali po zgledu avstrijske slaščičarke Cecilie Krapf, ki naj bi prvega ocvrla okrog leta 1960. V Nemčiji z jagodno ali češnjevo marmelado napolnjeni krofi slišijo na ime Berliner, Italijanski so bomboloni – te z jajčno kremo napolnijo z vrha in jih povaljajo v kristalnem sladkorju. Poljaki cvrejo paczke, v Franciji pa kvadratastim krofom rečejo beigneti. Kaj pa Američani? Ti se z biskvitnimi obročki, pečenimi v pečici ali v olju ter prelitimi s sladkornimi glazurami sladkajo vse leto. Zadnje dni pa so tudi pri nas po spletu začeli krožiti številni recepti za t. i. doughnute, ki naj bi s svojimi romantično rožnatimi prelivi združili pustno rajanje in dan zaljubljencev, ki letos padeta na isti dan.

Svetli »krancelj« je po prvih treh poskusih končno objel sredino krofov, ti so bili iz minute v minuto lepši in po nedeljskem kosilu sem s ponosom ter zadovoljnim nasmehom na mizo položila poln pladenj okroglih lepotcev, ki so upravičili slavo najboljšega pustnega posladka.