V času omejitev najbolj pogrešajo druženje

Kaj ljudje najbolj pogrešajo v času, ko morajo zaradi koronavirusa upoštevati številne omejitve in prepovedi ...

Kranj – »Pogrešam socialne dogodke s klasičnim druženjem brez ukrepov. Želim si ponovno obiskovati koncerte, gledališke predstave, potopisna predavanja, pravzaprav vse dogodke, kjer je stik z ljudmi,« je dejal Rok Tomšič iz Medvod in nadaljeval: »Vprašanje je, kako bodo ukrepi in odtegnitev druženja vplivali na ponovno socializacijo ljudi. Dolgo časa smo se trudili, da bi mlade odvrnili od ekranov, danes je obratno, vabimo jih pred ekrane, kar se mi ne zdi prav. Ljudje potrebujemo stike z drugimi, zato mislim, da se bomo takoj po sprostitvi ukrepov vrnili v stanje, kot smo ga poznali pred epidemijo. Morda pa so se nekateri že tako navadili na omejitve, da tudi po sprostitvi ukrepov zaradi strahu pred virusom in kaznimi ne bodo hiteli na dogodke in druženja. Sicer pa nobena od sprostitvenih faz ne predvideva odprtja klubov in diskotek, niti zelena faza ne, kar se mi zdi problematično. Vseeno upam, da bomo lahko že poleti pripravili kakšno prireditev na prostem. Še prej, ko bo dovoljeno druženje do deset ljudi, pa prenose koncertov v živo, kar je zagotovo bolje kot nič.«

Tudi Kranjčan Aleš Komelj poudarja, da ljudje najbolj pogrešajo druženje in socialne stike. Kot športni trener opaža upad motivacije med športniki. »Predvsem mladi športniki nimajo več pravega cilja, zato jim upadata motivacija in volja do treningov in tekem. Članske ekipe sicer še nekako delujejo, a mlajše generacije se bodo težko vrnile v ustaljene tirnice. Padajo tudi motorične sposobnosti, mišična masa se pri športnikih zelo hitro izgublja,« je dejal Komelj in dodal: »Po sprostitvi ukrepov bo ključno, da nazaj v šport privabimo čim več ljudi. Zavedam se, da bo po epidemiji pomembnejše samo udejstvovanje v športu kot pa uspehi in rezultati.«

»Z najbližjimi se slišimo le po telefonu, kar še zdaleč ni enako kot druženje v živo, tedaj človeka drugače dojemaš in občutiš. Ljudje zato vse bolj pogrešamo druženje. S hčerko, ki živi v Avstriji, sva se nazadnje videli sredi decembra lani. Rada bi jo obiskala, a je ne morem. Druga živi na Irskem, zaradi česar jo je sploh nemogoče videti v živo. Sama pogrešam tudi obiskovanje razstav in podobnih kulturnih dogodkov. Rada bi šla v druge kraje, na primer v Ljubljano po nakupih, a zaradi omejitev gibanja na občine ne smem,« je dejala Alojzija Murn iz Strahinja in še dodala: »Trgovine z živili so bile sicer odprte, a pogrešala sem ostale trgovine, kjer bi lahko kupila volno. Naročiti sem jo morala na internetu. Med drugim sem naročila tudi čevlje, in ker niso bili prave številke, sem jih morala poslati nazaj, kar ni najbolj priročno.«