Žalostni »presežki« minulega leta

Četrtega marca bo minilo leto dni od uradne potrditve prvega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji, štirinajstega marca eno leto od prvega primera smrti zaradi novega koronavirusa ...

V Covid-19 Sledilniku.org dnevno spremljajo stanje o bolezni in objavljajo podatke, tudi o umrlih, pred kratkim je podatke o številu umrlih v lanskem letu in o presežni umrljivosti objavil tudi državni statistični urad. Statistiki so le nanizali podatke in se niso spraševali, zakaj je lani v Sloveniji umrlo 16 odstotkov več prebivalcev kot leto prej, zakaj je bil lanski november prvi mesec v zadnjih dvajsetih letih, v katerem je umrlo več kot tri tisoč prebivalcev, in zakaj je lani decembra umrlo največ ljudi v zadnjih dvajsetih letih, zakaj je v prvih letošnjih sedemnajstih dneh umrlo že 405 ljudi več kot v enakem lanskem obdobju, zakaj je bilo leto 2020 leto z najvišjim negativnim naravnim prirastom po letu 1945 ... Statistiki se tudi niso spraševali, zakaj je lani v Sloveniji umrlo 18 odstotkov in v gorenjski statistični regiji skoraj 24 odstotkov več ljudi kot sicer v povprečju na leto v obdobju 2015–2019, zakaj je novembra lani umrlo 89 odstotkov in decembra 81 odstotkov več ljudi kot povprečno v enakih mesecih v obdobju 2015–2019, zakaj je v zadnjih dveh lanskih mesecih umrlo še enkrat več starejših od 75 let kot v primerljivem petletnem obdobju, zakaj je bila Slovenija novembra in decembra lani po presežni umrljivosti v vrhu med sedemindvajsetimi državami Evropske unije ... Ni treba biti strokovnjak, vsakomur, tudi laiku, je jasno, da so žalostni »presežki« minulega leta posledica okužb z novim koronavirusom. Statistikom pritrjujejo tudi pri Covid-19 Sledilniku.org, kjer ugotavljajo, da je v Sloveniji zaradi covida-19 do sredine letošnjega februarja umrlo 3728 ljudi, da presežna umrljivost ni le med starejšimi od 72 let, ampak občutna tudi v starostnih skupinah nad 42 let, da sta bila po njihovih podatkih v obdobju 2010–2019 le dva dneva, ko je umrlo sto ljudi ali več, lani pa je bilo takih dni kar triinštirideset ...

Ko se je virus začel širiti tudi po Sloveniji in je bolezen zahtevala že tudi prve žrtve, so nas dvomljivci, predvsem po družbenih omrežjih, še vedno preprečevali, da ta virus ni nevaren, da ljudje umirajo tudi za gripo in nihče ne dela panike, da so državni ukrepi pretirani glede na posledice ... Morda bo tudi zdaj, ko so statistiki predstavili podatke o številu umrlih v lanskem letu in o lanski presežni umrljivosti, še vedno kdo od večnih dvomljivcev preprosto dejal, da je statistika največja laž.