Z Letališča Jožeta Pučnika so pred tednom dni organizirali prvi letošnji čarterski polet, in sicer na Kanarski otok Tenerife. / Foto: Peter Košenina

Odločitev v slogu »jaz grem, pa kamorkoli že« lahko predstavlja veliko tveganje

Kot smo lahko prebrali v zadnjih dneh, se povpraševanje po turističnih paketih krepi, turistične agencije upajo, da se bo sezona dobro izšla, seveda pa so pripravljeni na morebitne spremembe ukrepov tako doma kot na tujem, ki so zaradi pandemije postale že sestavni del vsakdana.

Kranj – Če bodo epidemiološke razmere za oživitev počitniškega turizma ugodne, se v Fraportu Slovenija nadejajo, da bo čarterski promet v poletnem obdobju stekel v večjem obsegu kot preteklo sezono. Na podlagi informacij turističnih agencij in čarterskih prevoznikov bodo v poletni sezoni po njihovih navedbah na voljo še nekatera čarterska potovanja, če bo povpraševanje zadostno, so zapisali na STA.

V nedeljo so na Letališču Jožeta Pučnika organizirali prvi letošnji čarterski polet. Letalo je odletelo na Tenerife, največjega med Kanarskimi otoki. Na družbenih omrežjih pa že kar nekaj časa intenzivno tečejo razprave na temo potovanj v Mehiko, Tanzanijo, posebej na Zanzibar, veliko ljudi se je že odpravilo tudi v Dubaj.

Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve, ki je v stiku z različnimi ponudniki potovanj, aranžmajev in letalskih vozovnic, skuša veselje ob tem poletu razumeti. Če gledamo naprej, se namreč lahko zgodi, da bo to že njihova četrta oziroma peta sezona, ki bi lahko propadla. »Enkrat temu botruje vreme, drugič terorizem in spet tretjič kaj drugega,« pojasnjuje Šter. Doda, da konkretno glede tega čarterskega poleta nima žal besede. »Zelo so se pripravili, upoštevali vse možne previdnostne ukrepe. Bi jim res privoščil, da jim uspe. Bomo pa videli, kaj bo, ko se bodo vračali. Ali bodo prišli nazaj zdravi in kako bodo načrtovali naprej.«

Meni, da so trenutno najslabše, kar se nam lahko zgodi, individualci, ki rečejo: 'Jaz grem, pa kamorkoli že'. To je pa po njegovi oceni lahko zelo tvegana odločitev.

Če je le mogoče, s potovanjem počakajte na boljše čase

Pove, kako so mu nekateri manjši turistični agenti pripovedovali, da se ljudje nanje obračajo z željo, naj jim najdejo poceni let na Zanzibar, ker so slišali, da je tam fino. Marsikdo ne ve točno, v kaj se podaja, in si ob misli na Zanzibar predstavlja luksuz. A za primeren standard počitnikovanja na Zanzibarju potrebuješ kar nekaj denarja, sicer nisi prav velik gospod, ugotavlja Šter. Če je na koncu prisotno samo razočaranje, nadaljuje, je to še najmanjši problem, da le ne pride do kakšne bolezni. Tam se lahko srečaš praktično z vsem svetom. »Če imajo vsi Južnoafričani blokirane polete za Evropo in vsi iz Velike Britanije ne morejo pristati v Frankfurtu in Parizu ... Tja pa gredo verjetno lahko. Zanimivo je že, vendar s kom se boš srečal, kaj se lahko zgodi, pa ne moreš vedeti. In tako je verjetno tudi na Zanzibarju,« domneva. »Ne vem, tam še nisem bil, vendar me tja ne bi ta trenutek nič vleklo.«

Spomni se primera skupinice, ki je potovala na Zanzibar takoj po novem letu. Že na amsterdamskem letališču se je zataknilo: letališki uradniki na okencu letalske družbe, s katero so potovali, so ob pregledu dokumentacije ugotovili, da se s predloženo dokumentacijo na izbrani ciljni destinaciji enostavno ne bodo mogli izkrcati. In ostali so v Amsterdamu. Seveda je bila slaba volja, ker se jim je to pripetilo, in sledila so vprašanja, kaj sedaj, kam pa naj sedaj gredo ...

Šter toplo priporoča vsakomur, da se zelo dobro pouči, kaj bo potreboval na poti, kaj tam, kamor potuje, in po možnosti tudi, kako se bo vračal.

Epidemiološka slika se lahko spremeni čez noč

Pomembno je tudi, kako se v času pandemije nanjo odziva država, v katero potujete, ne samo kakšni so aktualni ukrepi v Sloveniji. So pa časi takšni, da je danes lahko veljavno nekaj, že jutri pa so stvari lahko popolnoma drugačne – in tega bi se morali ljudje še dodatno zavedati, mar ne, nas zanima.

»Malce je kriva tudi naša miselnost,« odgovarja Šter. »Aha, sedaj smo v rdečem, kmalu bomo v oranžnem in potem smo zmagali. Nismo. Če se ne bomo obnašali odgovorno, bomo nazadovali. Če se pametno obnašaš, potem tudi potovanje ni dodatno nevarno, če pa takoj, ko stopiš čez mejo, pozabiš na vsa pravila ter si kot razposajen otrok, ki ga mora neprestano spremljati mama in ga vleči za ušesa, je pa to narobe. Potem pa je narobe že, če gremo samo v Istro na girice,« je slikovit Šter.

Morali se bomo navaditi živeti z ukrepi

Ali misli, da se bodo Slovenci privadili na nov način potovanj, ki se nam, kot kaže, obeta v prihodnosti, ga vprašamo.

Šter sicer meni, da nas bo cepljenje reševalo, in upa, da bomo večinsko imeli toliko pameti, da bomo spoznali, da je to neke vrste zaščita, a po njegovem mnenju vseeno ni absolutna in ne traja v nedogled. Tako je tu rahlo skeptičen do cepilnega lista, a ne v negativnem smislu, bolj vidi težavo v tem, da bi ga vzeli kot nekaj, kar nam dopušča, da lahko »letimo« kamorkoli, ker smo cepljeni. Imunost traja namreč le nekaj časa in boji se, da cepljenje ne bo sledilo v taki dinamiki, da bi nam bila že samo s tem zagotovljena imunost. »Prepričan sem, da se bomo morali naučiti živeti s temi ukrepi za daljši čas.« In to, da nosimo maske, se mu sploh ne zdi velik problem, bolj ga skrbi, da med nami obstajajo takšni, ki imajo neko svojo logiko, ki razgrajuje vedenje o bolezni. »Kar naredi toliko škode, da si komaj lahko zamišljamo. Ker takšni ljudje potem s svojim razmišljanjem nagovorijo kup preprostih ljudi, ki si rečejo: to sem nekje prebral in verjetno je tako; to nič ni, bom pa doma en 'šnops' spil in bo vse v najlepšem redu. Pa ni ravno tako. In če je večje število takih, ki rečejo, da jim nihče nič ne more, potem kolektivna imunost pravzaprav zataji in tudi s cepljenjem tega ne moremo nadoknaditi.«

Bilo bi dobro, da bi dokaj normalno zaključili šolsko leto

Kar Šter spremlja ukrepe v naši relativni bližini, so države izjemno striktne. Nemci, na primer, sploh. Vendar te omejitve šteje za take, ki temeljijo na resni presoji, kaj nas čaka, če nas »zalije« angleški ali južnoafriški sev, ki je očitno res precej bolj nalezljiv. Ker še nismo iz drugega vala, da bi drseli v naslednjega, to zagotovo ne bi bilo dobro, meni.

»Bilo bi dobro, da bi dokaj normalno zaključili šolsko leto; pa mogoče v topli sezoni spet imeti nekaj miru pred množičnimi okužbami,« upa. Zdi se mu, da kljub vsemu glavni ameriški imunolog Anthony Fauci, ki je do sedaj že v nekaj izjavah povedal, da se letos ne bomo znebili ne ukrepov ne mask ne omejitev pri potovanjih, nekako podaja realno sliko. »Bi mu kar verjel. Mislim, da ne govori na pamet.«

»Ste v Moravčah že bili?«

Za konec nas zanima še, ali ima kakšen nasvet za tiste, ki mislijo, da enostavno morajo potovati. V značilnem humornem stilu s preprosto, a razumljivo razlago na primeru Gorenjske pove, da za »pametne« sogovornike vedno najde nasvet. »Ko nekdo začne spraševati, kam mislim, da bi se lahko odpravil, recimo na Kanarske, v Grčijo, morda v Tunizijo, ga vprašam, če je v Moravčah že bil. Po trenutku tišine mu razložim, da je tam tudi lepo in če še ni bil, je vse novo. Če pa je že bil, pa ga vprašam, ali bi šel morda v Tatinec po gosposke zvončke …« A kljub simpatični prispodobi Šter resno zaključi, da se bomo morali v nadaljevanju k potovanjem vračati postopoma, po korakih. Najprej bodo na vrsti taka, kamor se lahko odpeljemo sami in se sami tudi vrnemo.

»Mislim, da se bomo morali spremeniti ali pa smo se že in se bomo morali na to navaditi.«