Franc Hribar, prvi redni profesor za patologijo

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (292)

V Lipljah pri Kamniku se je 4. marca 1895 rodil patolog Franc Hribar. Bil je prvi redni profesor za patologijo v Sloveniji. Patologijo je v Sloveniji uveljavil kot osnovo klinične medicine in zanjo napisal prvi slovenski učbenik za patologijo. Umrl je 28. decembra 1967 v Ljubljani.

Hribar je medicino študiral v Ljubljani in na Dunaju, kjer je leta 1924 tudi diplomiral. Do leta 1926 je delal na Inštitutu za anatomijo Medicinske fakultete na Higienskem zavodu v Ljubljani. Nato je bil dve leti v vojni mornarici v Boki Kotorski. V letih 1929–1930 se je na Dunaju specializiral za patologijo. V letih 1930–1940 je bil v splošni bolnišnici v Mariboru, najprej kot vodja razteleševalnice, od leta 1936 pa kot ravnatelj. Leta 1940 je postal prvi redni profesor za patologijo in predstojnik katedre inštituta za patologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je delal do leta 1966.

Hribar je iz neustrezne razteleševalnice ljubljanske splošne bolnišnice organiziral univerzitetni inštitut in pripravil učne pripomočke. Raziskoval je patološke spremembe maternične sluznice in najzgodnejšo stopnjo raka na nožničnem delu maternice. Pri razvoju patologije v Sloveniji je opravil pionirsko delo in jo uveljavil kot osnovo klinične medicine ter z dolgoletnim pedagoškim delom ogromno prispeval k dobri medicinski izobrazbi slovenskih zdravnikov. Svoje delo in prispevke je strnil v prispevku Pomen in mesto patologije in potomorfologije v medicini (1955). Napisal je tudi prvi slovenski učbenik patologije Uvod v splošno in morfološko patologijo, ki je obenem tudi pomemben prispevek k slovenski medicinski terminologiji.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Karantanski vojvoda Arnulf Koroški je bil 1. 3. 896 kot zadnji Karoling okronan za cesarja. Bil je nezakonski sin kralja Karlmana, od katerega je leta 876 dobil v upravo Karantanijo. K njej so pripadale tudi Kranjska, Panonija in Slavonija. Upravljanje teh dežel je izročil zaupnikom, ki so bili večinoma iz vrst domačega karantanskega plemstva.

V Vodicah se je 1. 3. 1850 rodil naravoslovec Josip Hubad. Po profesorskem izpitu iz prirodopisja je bil poskusni kandidat na dunajski gimnaziji. Dve leti je bil vzgojitelj pri grofu Wodzickem. Leta 1884 je bil premeščen na nižjo gimnazijo v Kranju. Po njeni ukinitvi leta 1887 je bil dodeljen v službovanje na gimnazijo v Ljubljani. Leta 1894 vrnil kot ravnatelj na obnovljeno gimnazijo v Kranj, ki jo je nato uspešno vodil 12 let.

V Kranju so se 1. 3. 1899 odločili za gradnjo vodovoda in s tem za mesto značilnega vodovodnega stolpa.

V Železnikih se je 5. 3. 1785 rodil teolog Jožef Dagarin. Postal je župnik in dekan v Kranju. Bil je Prešernov licejski profesor. Kot skrbniku njegove literarne zapuščine mu nekateri pripisujejo odgovornost za uničenje rokopisov, pisem in svobodomiselnih knjig.

V Kranju se je 1. 3. 1914 rodil gospodarstvenik Jože Osterman. Najbolj znan je po svojem delu v Elanu in kot pobudnik ustanovitve Letalskega centra v Lescah.