Vsako leto na cestah več kot devetsto trkov z divjadjo

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju je bilo v obdobju 2015–2020 na cestah na leto povprečno več kot devetsto trkov divjadi z motornimi vozili, v katerih je divjad poginila. V trkih je najpogosteje udeležena srnjad, ki je tudi sicer najštevilnejša.

Kranj – Nedavna prometna nesreča, v kateri je na cesti Šenčur–Britof po trku s srno umrl voznik motornega kolesa, je bila le vrh »ledene gore«, ki jo predstavljajo trki motornih vozil z divjadjo. V Sloveniji po podatkih iz lovsko upravljavskih načrtov na leto v trkih z vozili pogine od 3600 do 4800 srnjadi, od 100 do 120 jelenjadi, od 60 do 150 divjih prašičev, do deset damjakov, gamsov in muflonov ... Vseh trkov je še nekoliko več, po nekaterih trkih namreč divjadi ne najdejo ali se ta le poškoduje.

Vsaka sedma srnjad pogine na cesti

Po podatkih kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je bilo v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju v obdobju 2015–2020 na leto povprečno 916 trkov vozil z divjadjo, od tega 596 s srnjadjo, 147 z lisicami, 66 z jazbeci, 39 s poljskimi zajci, 38 s kunami belicami in 19 z jelenjadjo, preostalo pa z divjimi prašiči, gamsi, vidrami, sivimi vranami, racami mlakaricami, kunami zlaticami in zlatimi šakali. Pri srnjadi so povprečne letne izgube zaradi cestnega prometa predstavljale skoraj 14 odstotkov povprečnega letnega odvzema iz lovišč, pri lisicah deset odstotkov, pri jazbecu kar 43 odstotkov, pri poljskem zajcu dvajset odstotkov, pri kuni belici 25 odstotkov ...

Kje je največ trkov z divjadjo

Kot pojasnjuje Miran Hafner iz kranjske območne enote zavoda za gozdove, ima vsaka vrsta divjadi svoj ritem gibanja v prostoru, premike živali in s tem tudi prehajanje čez ceste pa lahko spodbudijo tudi ljudje med rekreiranjem in nabiranjem plodov. Število trkov divjadi z vozili je odvisno od več dejavnikov – gostote cestnega omrežja, gostote prometa, hitrosti vozil, vrste divjadi, vrste okolja ob cesti (njiva, travnik, gozd ...). V Sloveniji in tudi na Gorenjskem je med vsemi vrstami parkljaste divjadi v trkih najpogosteje udeležena srnjad, daleč za njo sta po številu jelenjad in divji prašič. Število trkov s srnjadjo se zmanjšuje, v zadnjih petnajstih do dvajsetih letih se je zmanjšalo od 900 do 950 na od 500 do 550. Poleg parkljaste divjadi je na Gorenjskem tudi precej druge povožene divjadi – lisic, jazbecev, kun belic, poljskih zajcev ... Največ trkov s srnjadjo je na Gorenjskem v Zahodnih Karavankah (v Zgornjesavski dolini) in v severnem delu Ljubljanske kotline (v ravninskem delu med Kranjem, Domžalami in Ljubljano), kjer izgube srnjadi zaradi prometa predstavljajo 23 odstotkov celotnega odvzema iz lovišč; na območju Jelovice z obrobjem je ta delež 11-odstoten, v Poljanski dolini z Dolomiti pa 10-odstoten. Največ trkov z jelenjadjo je v Zgornjesavski dolini, sicer pa tudi v Bohinju, v Selški dolini, v dolini Kokre ter na kranjski ravnini. Največ srnjadi je povožene spomladi – aprila in maja, največ jelenjadi in divjih prašičev pa jeseni in na začetku zime. Največ trkov je v jutranjih in večernih urah, to je v času, ki sovpada s prehranskimi navadami večine divjadi.

Različni ukrepi za odvračanje divjadi

Kako zmanjšati število trkov vozil z divjadjo? Kot pojasnjuje Miran Hafner, so najbolj zanesljive varovalne ograje, večinoma postavljene ob avtocestah, ki pa tudi niso »stoodstotne«, saj jih nekatere vrste divjadi lahko preplezajo ali preskočijo, poleg tega prekinjajo selitvene poti divjadi in ožijo njihov življenjski prostor. V loviščih uporabljajo za odvračanje divjadi od prečkanja ceste tudi svetlobna in zvočna sredstva ali kombinacijo obeh vrst sredstev. Zvočne odvračalne naprave se aktivirajo ob približevanju vozila, pri tem pa z oddajanjem zvoka visokih frekvenc odvrnejo živali od prečkanja ceste. Modri odsevniki, ki jih postavljajo ob cestah, po tem, ko jih vozilo obsveti, lomijo svetlobo proč od ceste, živali takrat zastanejo in prečkajo cesto šele takrat, ko se vozilo oddalji. V uporabi so tudi vonjavne ograje s količki, na katerih so snovi z neprijetnimi vonjavami, ki divjad odvračajo od tega, da bi se približala cesti. Za zmanjšanje izgub so pomembni tudi postavitev prometnih znakov, ki opozarjajo voznike na možnost prehajanja divjadi ali omejujejo promet na lokacijah, kjer so prehajanja divjadi najpogostejša, odgovornost voznikov, da spoštujejo tovrstne prometne znake, pa tudi odgovornost načrtovalcev, graditeljev in vzdrževalcev cest, da pri tem upoštevajo značilnosti divjadi.